DREVO ZA CERJE

Park miru bo spet zelen

Objavljeno 12. oktober 2019 08.32 | Posodobljeno 12. oktober 2019 08.32 | Piše: Jaroslav Jankovič

Na Krasu je avgusta pogorelo 100 hektarjev gozdov. Z akcijo Drevo za Cerje zbrali denar za 600 sadik.

Prva drevesa za obnovo je vzgojil in prinesel Oskar Kogoj. FOTO: Zavod Za Turizem Miren-Kostanjevica
MIREN – Kraške gozdove na Cerju v občini Miren-Kostanjevica je 21. in 22. avgusta letos zajel eden najhujših požarov, ko je dobesedno čez noč zgorelo več kot 100 hektarjev gozdov. Velika sreča je bila, da tiste dni ni bilo vetra, zahvala gre stotniji gasilcev in domačinov, ki jim je uspelo omejiti požar, v nasprotnem primeru Krasa, kot ga poznamo danes, zagotovo ne bi bilo več. Ogenj je zajel tudi Park miru in Pot miru, ki skupaj s spomenikom – pomnikom miru na Cerju – obiskovalce in pohodnike spominjata na grozote prve svetovne vojne.
image
Nočni avgustovski prizor FOTO: PGD Idrija

Škoda je ogromna, saj je z izjemo spomenika braniteljem slovenske zemlje, ki so ga postavili na pobudo rodoljubne organizacije Tigr, ki so ga ognjeni zublji čudežno zaobšli, ogenj ponovno spremenil mlade kraške gozdove v pogorišče. Ponovno? Da. Leta 1994 je območje Cerja že zajel požar, kjer je po besedah gozdarja inž. Boštjana Košička z Zavoda za gozdove Sežana zgorelo 600 hektarjev gozdov. »Zgoreli so gozdovi črnega bora, ki so jih tu zasadili v petdesetih letih.« Potem so požarišče deloma sanirali in konec avgusta letos je spet zagorelo.
image
Gozdar inž. Boštjan Košiček, strokovni vodja projekta pogozdovanja na Cerju FOTO: Zavod za turizem Miren-Kostanjevica

A Kraševci, ki že stoletja živijo na trdi kamniti zemlji, kjer zraste precej manj kot drugod po Sloveniji, se niti tokrat ne dajo. Na javnem zavodu za turizem in na Občini Miren-Kostanjevica so se odločili obnoviti gozd v Parku miru in v najširšem obsegu oživiti gozdove, ki so zgoreli. Pognali so akcijo Drevo za Cerje, s katero prosijo vse državljane dobre volje, naj darujejo za nakup drevesa. Prvo veliko sajenje so napovedali v novembru.
 

Tristo metrov drevoreda


Kot nam je povedala direktorica javnega zavoda mag. Ariana B. Suhadolnik, imajo v prvi fazi v načrtu zasaditev Drevoreda miru od pomnika navzdol ob cesti, kjer bodo zasadili 100 večjih, do dva metra velikih dreves. Po oceni strokovnjakov zavoda za gozdove so najprimernejše vrste za drevored hrast, črni bor in javor. »Odločali smo se tudi glede na to, kaj imamo trenutno na voljo, saj vseh vrst ni v drevesnicah,« nam je pojasnil Košiček in dodal, da bi za območje krasa prišli v poštev še skorž, breg in koprivovec.
image
Posajeno drevesce je prvo leto najbolj občutljivo, suša ga lahko ugonobi. FOTO: Zavod za turizem Miren-Kostanjevica

V pičlih štirinajstih dneh, odkar so javno pozvali ljudi dobre volje, naj darujejo in kupijo drevo za požgano Cerje, se je po besedah Suhadolnikove nabralo že skoraj 6000 evrov. To je za nič manj kot 600 dreves. »V ceno 10 evrov za sadiko so vključeni sadika, izkop luknje, zemlja, gnojilo, sajenje, količek in zalivanje.« Suhadolnikova je poudarila, da so pravzaprav vsi presenečeni nad odzivom ljudi iz celotne Slovenije: »Tudi ko pridejo tujci in naključni obiskovalci in vidijo razdejanje, sami prispevajo za obnovo.«
image
Prof. Andrej Šušmel, Oskar Kogoj, župan občine Mavricij Humar, Suzana Černe in direktorica Zavoda za turizem Ariana B. Suhadolnik na prvem sajenju dreves FOTO: Zavod za turizem Miren-Kostanjevica

Košiček nam je pojasnil, da bodo od 100 hektarjev pogorelih površin poskušali obnoviti 22 hektarjev zgorelih gozdov.
»Na tem območju načrtujemo, da bomo posadili 5000 dreves črnega bora, drugih 5000 pa posejali.«
Košička smo vprašali, kakšen izplen od sajenja in sejanja pričakujejo.
»To je zelo težko napovedati. Po požaru leta 1994 so bile razmere po zasaditvi zelo ugodne in so se sadike lepo prijele. Vse je odvisno od pravilnosti sajenja in zlasti od razmer v prvem letu. Če udari suša, se lahko zgodi, da ne bo preživela niti polovica, morda le tretjina. Če jih bo preživelo 70 odstotkov, bo to torej velik uspeh.«

Sejanje je v vsakem primeru bolj učinkovito. »Seme se lažje prilagaja razmeram, vendar je proces daljši, saj prvi dve leti ni ničesar videti.«
In zakaj črni bor? »Gre za tujerodno vrsto, ki so jo prinesli na Kras v času sajenja konec 19. stoletja. Zelo dobro se prilagaja ekstremnim razmeram, kjer ni veliko zemlje. Sicer pa bi bili primerni še puhasti hrast, cer in črnika, a jih je težje dobiti.«
Načrtujemo, da bomo posadili 5000 dreves črnega bora, drugih 5000 pa posejali.


V akcijo obnove požganih gozdov se je nemudoma vključil tudi znani slovenski industrijski oblikovalec in umetnik Oskar Kogoj. Pred dnevi so tako pri pomniku na Cerju simbolično zasadili tri drevesa, ki jih je vzgojil in prinesel. Tako se je začela obnova avgusta pogorelega Parka miru. 
Deli s prijatelji