NAKLO – Že tretjič zapored sta kot edina tujca k slovesni božični okrasitvi oltarja bazilike sv. Petra v Vatikanu povabljena dr. Sabina Šegula in Peter Ribič, predavatelja Biotehniškega centra Naklo. Petkrat sta že krasila tudi ob veliki noči, tako da jima je delo zdaj zaupano že osmič.
Oba sta dinamičnega značaja, vedno odprta za nove izzive. Pri delu pa hiperaktivna, saj ob predavanjih opravljata še kopico zadolžitev in projektov. »Pravkar smo končali božično okrasitev mesta Kranj,« pove Šegulova in nadaljuje: »S študenti in dijaki hortikulture smo spletali pletenice, če bi jih zložili skupaj, bi bila dolga kar kilometer.« Kar še ni vse: »V Radovljici smo okrasili graščino in vhod v staro mestno jedro, jutri bomo dokončali adventni venec premera tri metre.« Sabinina dobrodelna novoletna razstava malo drugače je na ogled v ljubljanskem hotelu Sheraton Mons. V radovljiški graščini pa razstava, ki prikazuje njuni dve zadnji božični krasitvi Petrove bazilike. Zaupano delo je čast in odgovornost obenem, saj je sestavni del papeževega slovesnega maševanja, ki ga v živo spremlja 60.000 vernikov v sami cerkvi, s posredovanjem množičnih medijev pa še ogromno milijonov ljudi po vsem svetu.
Poklon njunemu mojstrstvu
Profesorja sta si pred leti zaželela od blizu videti ter doživeti, kako okrasijo sv. Petra za velikonočno slavje. Ker ne moreš preprosto stopiti med vatikanske vrtnarje, sta za pomoč zaprosila slovensko veleposlaništvo pri Svetem sedežu in uspelo je, da so jima za veliko noč 2011 dovolili med okraševalce in v prostore, kamor resnično ne spustijo kogar koli. Med obiskom so ju povabili k delu. S svojim znanjem in spretnostjo sta vatikanske kolege kaj hitro prevzela, tako da so se jima priporočili še za nadaljnje sodelovanje.
Ob enem njunih vnovičnih odhodov na okraševanje Vatikana je škof Anton Jamnik poudaril: »Sodelovati pri takem podvigu – ker to je poklicni podvig – je resnično velik poklon njunemu mojstrstvu.« Kar je stkalo medsebojne prijateljske vezi, ki se med vsakim snidenjem poglobijo še z novimi prispevki: »Konec novembra so v veličastni rimski dvorani Bramante zraven bazilike Santa Maria del Popolo pripravili razstavo Sto jaslic z vsega sveta. V resnici jih razstavljajo dvesto iz petdesetih držav z vseh celin, ogledati si jo bo mogoče do Svetih treh kraljev. Na prošnjo našega veleposlaništva sva pri izbiri jaslic, ki predstavljajo Slovenijo, sodelovala tudi midva.«
Sabina in Peter se bosta na letošnjo božično krasitev odpravila v nedeljo, 20. decembra, že naslednji dan bosta začela in delo v celoti opravila v treh dneh: »Na sveti večer bova že pri polnočnici, ki se po novem začne ob 21.30.«
Naša sogovornika sta krasila pri dveh papežih, Benediktu XVI. in Frančišku, ter seveda opazila razliko: »Tudi količinsko je zdaj manj pripravljenega gradiva. Poudarjena je skromnost, okoli 80 okrasitvi namenjenih metrov pa seveda ostane enakih kot prej, zato se moraš bolj znajti, da iz malega narediš veliko.«
Storži iz vatikanskih vrtov
Za podlago krasitve služi srebrna jelka, nanjo nadeneva pozlačene storže pinij, pozlačeni avkalipt in orhideje Cymbidium. Srebrna jelka pride s severa Evrope, cvetje z Nizozemske, iz Sanrema in z italijanskega juga: »V vatikanskih vrtovih pa naberemo zelenje in storže.«
Vatikanski vrtovi so seveda očarljivi: »Tam še rastejo rastline, ki jih je iz novega sveta prinesel Krištof Kolumb. Precej je toploljubnih, ki jih pri nas poznamo kot lončnice, tam pa rastejo na prostem.«
Vedno sta poleg osrednje napravila še katero okrasitev, tako nekoč za Apostolsko palačo in drugič za dom sv. Marte. Lani so ju prvi dan po prihodu povabili tudi na tradicionalni papežev božični sprejem za vatikanske zaposlene in njihove družine: »Na srečanju v dvorani Pavla VI. se nas je zbralo približno tisoč ljudi. Med pripravo letošnje velikonočne okrasitve pa nam je Frančišek poslal v vrtnarijo belo torto in muškatno vino.« Slovenski kardinal Franc Rode ju je tudi že povabil v svoj urad v Sv. oficiju, skupaj pa sta nekoč večerjala v Sloveniku.
Sabina in Peter vsakič obiščeta tudi naše tamkajšnje veleposlaništvo – uradno namreč prihajata v Vatikan na povabilo slovenskega veleposlaništva – in se zahvalita za vse postorjeno ter se vpišeta v knjigo gostov.
Za turizem pa jima preprosto ne ostane časa. Dva dni za pot, tri dni za delo od jutra do poznega popoldneva. Pri krašenju sodelujeta kot edina tujca z osmimi Italijani, med njimi najtesneje z Danielo Canu. Največje breme je vsekakor na naših dveh dirigentih skupinskega dela. Vmes se okrepčajo z dobrotami, ki jih prinesejo od doma, naša dva ponudita potico. Ura, ki si jo vsi sodelujoči vzamejo, da kosijo v miru, pa je zakon.
Krašenje v Vatikanu je spremenilo praznične navade tudi pri Sabininih in Petrovih doma: »Velikonočni zajtrk smo prestavili na ponedeljek, božične večerje pa na štefanovo.« Še njuna majhna praznična skrivnost: »Rimljani ne poznajo hrena ob velikonočnih jedeh, zato si ga od doma prineseva sama.«
Papežev balkon
Poleg krašenja oltarja v baziliki so Sabini in Petru zaupali še dodaten izziv: »Okrasiti osrednji balkon, s katerega papež podeli tradicionalni blagoslov mestu in svetu, je poseben privilegij. V cvetličarstvu rečemo temu jagodni izbor. Loža je od spodaj videti majhna, a zahteva kar precej natančno dekoracijo. Veljajo tudi navodila glede višine in širine, da se papeža vidi ravno prav.«
Simbolični pomeni
Pri izbiri materialov in izdelovanju dekoracij upoštevata uveljavljeno simboliko. Srebrna jelka, klek, cipresa, zimzeleno zelenje na splošno predstavljajo nesmrtnost, večno življenje. Evkaliptus (pozlačen) je simbol bogastva in varnosti, zaščite. Pozlačeni storži bora (pinije) simbolizirajo nesmrtnost in božansko svetlobo, resnico, neomajno moč, tudi odločnost in pričakovanje. Zlata barva simbolizira blaginjo, bogastvo, status, vpliv, moč in prestiž, spodbuja samozavest, občutek dostojanstva, moči, volje, vpliv in jasno vizijo, tudi sonce in svetlobo, vedrino ter optimizem, zelena pa svežino, vztrajnost, sprostitev, naravo, srečo in uspeh, deluje pomirjajoče in spodbuja pripravljenost pomagati, vzdržljivost, tolerantnost in zadovoljstvo. Kot barva pomladne narave ponazarja upanje, harmonijo in pomladitev. Božična zvezda prihaja iz Mehike, legenda pa govori o otroku, ki ni imel posebnega darila za oltar v cerkvi, zato je utrgal plevel in ga na božični večer položil na oltar – kjer se je čudežno spremenil v rdečo božično zvezdo. Za Azteke je bila znamenje čistosti, medtem ko nam simbolizira dobro voljo, uspeh, veselje, praznovanje in seveda čas božiča. Kristusovo rojstvo.
