Otočec dobil svojo potico!

Potica je pri nas kraljica sladic in velike noči si brez nje pravzaprav ne znamo prestavljati. Če v vašem domu še ni zadišalo po tej sladki dobroti, morda dobite navdih ali namig v tem zapisu. Na veliki četrtek so namreč na Otočcu gostili že tretji festival velikonočnih potic, mogočne prostore tamkajšnjega gradu pa je napolnil omamen vonj po tem simbolu slovenskih družinskih praznikov.

»Potico moraš peči z ljubeznijo. Če nekaj delaš na silo, ne more biti dobro,« je delček skrivnosti svojega recepta razkrila Marija Štaut iz Podbrezij, članica lani ustanovljenega društva podeželskih žena Podbreška potica, ki je s svojo podbreško potico iz suhih tepk in jabolčnih krhljev najbolj navdušila tričlansko komisijo. To so sestavljali prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in avtor knjig o poticah, mag. Marlena Skvarča, senzorična pokuševalka živil, in Janja Strašek, svetovalka za zdravo prehrano v Termah Krka. Srebrno priznanje je prejela lešnikova potica, ki jo je spekla Terezija Lipar iz Šentjerneja, bronasto pa potica iz polnozrnate pirine moke s kokosovim nadevom, ki jo je spekla Katja Štajdohar iz Novega mesta.



»Letošnji festival je bil poseben tudi zaradi nekaterih posebnih potic. Dobili smo prekmursko potico, ki ima enake sestavine kot prekmurska gibanica, dobili smo evropsko potico in vegansko špehovko ter seveda otoško potico,« je izpostavil prof. dr. Janez Bogataj in opozoril na nekatere posebnosti tiste prave slovenske potice, ki je seveda polnjena s katerim od nadevov iz pisane palete možnosti, a pečena mora biti v okroglem pekaču s pokončnimi rebri, tako imenovanem potičniku.



»Na ocenjevanje je prispelo 54 potic iz vse Slovenije, po številu potic je letošnji festival ostal na lanski ravni, je pa močno napredovala ustvarjalnost pri nadevih. Še vedno so ostali pri uporabi domačih, lokalnih sestavin zanje, a so jih bistveno bolj domiselno kombinirali,« je povedal Bogataj. Prevladovali so torej orehovi nadevi, vendar že nekoliko nadgrajeni; v enem primeru so bile nadevu dodane brusnice, v enem ajda, v enem nadevu so bili orehi kombinirani s pehtranom, v drugem z makom, v tretjem z lanom. Strokovna žirija je v oceno dobila dve laneni potici, avtorja sta namesto običajnega kvasa za vzhajanje uporabila droži, po takšnem postopku je bila pripravljena še ena makova potica. Poleg petih podbreških, ki so imele namaz iz suhih sliv in jabolk, dve samo iz jabolk, iz hrušk viljamovk, iz tepk in jabolk, je komisija ocenjevala še po en nadev iz prosene kaše in sliv, ajde in suhih sliv, jabolk in skute, en nadev pa je bil iz prosene kaše in suhih marelic.

Odslej še otoška potica

Po novem se Grad Otočec predstavlja z otoško potico, ki so jo prvič predstavili prav na četrtkovem festivalu. Spekla jo je Tatjana Cerjak, 22-letna slaščičarska mojstrica na Gradu Otočec, ki se je rodila v Nemčiji zdomskim staršem, vse življenje, do novembra lani, ko je dobila službo na Otočcu, pa je tam tudi živela in se šolala. Odločila se je preseliti v deželo svojih starih staršev, v vasico blizu Krškega. Izziva z otoško potico se je lotila z veliko strastjo, ves mesec je preizkušala in iskala tisti pravi recept, zdaj pa speče res izjemno okusno, rahlo, sočno potico, katere dodana vrednost je dejstvo, da je narejena iz tradicionalnih sestavin, ki zaznamujejo Dolenjsko. Tatjana jo je zamesila iz pirine moke, za nadev pa je uporabila sveža jabolka, dolenjske orehe, rozine in cvetlični med.