JUNAK

Osemdeseti rojstni dan je praznoval v zraku

Objavljeno 18. avgust 2018 16.02 | Posodobljeno 18. avgust 2018 16.10 | Piše: Lovro Kastelic
Lado Leskovšek je najstarejši aktivni jadralni padalec pri nas. Jubilejni polet je opravil z Mrzlice, trajal pa je 40 minut.
FOTO: Dejan Javornik
HRASTNIK – Pred manj kot mesecem dni, 22. julija, je svoj jubilej praznoval naš najstarejši aktivni jadralni padalec Ladislav Leskovšek, doma s Kovka pri Hrastniku. Čeprav je star že 80 let, Lado še zdaleč ne misli odnehati: »Dokler se bom počutil sposobnega, bom jadral!«

Že aprila je nazdravil 25-letnici, odkar se je zaljubil v jadralno padalstvo. Starosta slovenskih jadralnih padalcev je šele po dolgotrajnem in muhastem vremenu, ki letos, smo izvedeli, niti ni bilo najbolj naklonjeno zasavskim oponašalcem letečih ptičev, vendarle proslavil jubileja tudi tam, kjer se najbolje počuti – v zraku in brezmejni svobodi višav ter očarljivih razgledov.

V dobri kondiciji

Tudi tisti dan je moral najprej preveriti, kakšno bo vreme, kako bo vplivalo na večerno termiko. »Kazalo je na odlične razmere!« se je spominjal. Ker je čas dopustov, padalskih kameradov, ki bi mu delali družbo, ni bilo najlažje dobiti. Naposled je le našel »pol mlajša«, se je na široko zasmejal naš sogovornik, Janija Kanižarja in Sama Zupanca, prav tako člana celjskega Albatrosa.
Zaradi jazbeca v Novicah
Ladislav Leskovšek je v Slovenskih novicah že nastopal. Zgodilo se je na dan norcev, 1. aprila 2008: »Če bi bil takrat sam, bi izkrvavel!« Na Kopitnik so šli letet. On in še dva. Pri neki opuščeni kmetiji je nenadoma nekaj zagledal. »Ali prav vidim?!« Zrl je v jazbeca, ta pa se je na lepem zagnal grist gume povsem novega berlinga. Prepričan je bil, da bo zbežal, če ga bo malce prestrašil. Zato je stopil iz vozila, jazbec pa ga je napadel. »Brcnil sem ga z vso močjo!« se je spominjal. A s tem ga je seveda samo še dodatno razburil, tako da ga je jazbec spet napadel. Lado se je še spotaknil in padel na ta zadnjo. »Komaj sem se pobral, je zver že zagrabila za mojo nogo, potem pa še za roko!« Jazbec je znan po močnem ugrizu. Njegov padalski kamerad ga je potem tako močno brcnil, da je končno le popustil, njegova žena pa je povrhu še zapeljala čezenj, zaradi česar je žival poginila. Lada so prepeljali na urgenco v Celje, kjer so sprva mislili, da se šali, pes ali kača, to že, ne pa jazbec, osebju namreč še dolgo ni šlo v račun.

Zaradi razmer so šli raje do 1030 metrov visokega vzletišča na Mrzlici nad Hrastnikom. Čeprav jih Lado šteje častitljivih 80, si še vedno kot kakšen mladenič oprta tisti 20-kilogramski nahrbtnik z vso opremo vred. To pravzaprav počne že vse od upokojitve. Ko se je namreč leta 1993 upokojil in prepustil položaj vodje izmene v hrastniški steklarni nasledniku, se je že drugi dan vpisal na tečaj k Dušanu Orehku in si tako izpolnil otroško željo. »Odkar pomnim, sem pogledoval v nebo in oprezal za letečimi bitji in predmeti.« Že v otroštvu je hotel videti prav vsak avion, pozneje je vojsko služil kot vezist v aviaciji in pri celjskem Aeroklubu naredil izpit za jadralno letalo.

Zdaj pa se že 25 let ukvarja z jadralnim padalstvom. Pri skoraj 2400 poletih ni imel, kot pravi, še nobene nezgode. Dobro se tudi zaveda, da nikoli ni krivo padalo, temveč vselej padalec. Zaveda se, da toliko ur kot njihov predsednik Srečko Jošt, ki je zadnjič denimo poletel iz Sorice in objadral kar 213 kilometrov, ne zmore: »V zraku je treba kar naprej delati, biti v dobri psihofizični kondiciji, padalo je treba tudi nenehno korigirati!«
image
Ladislav Leskovšek bo letel, dokler bo mogel. FOTO: Marko Feist


Jani, Samo in Lado so pred poletom preverili smer in jakost vetra, temperaturo ozračja. Termika je bila tista prava. Le še pilotski kombinezon si je moral nadeti, pa kapuco in čelado, sončna očala, še zadnjič je preveril še vse tiste vrvice, ki povezujejo padalo s sedežem, in že se je lahko pognal po vzletišču. Jubilejni polet z Mrzlice je potem trajal 40 minut. Pristali so v Čečah pri Hrastniku. In šli na zasluženo pivo.
25 let mineva, odkar se je zaljubil v jadralno padalstvo.

Nakar je moral hitro domov k svoji ubogi in nepokretni ženi, ki jo močno načenja parkinsonova bolezen. »Zadnje čase sem dejansko maksimalno obremenjen,« je pripomnil ter dal mahoma vedeti, da je resnično viteški človek. »Tako je potrpežljiva …« je poudaril.
image
Na sleherni polet se dobro pripravi. FOTO: Marko Feist

Včasih je Erna skrbela zanj, zdaj on stori vse zanjo. Zato dobro razume, da mora njen ljubi mož vsake toliko tja v zrak, delat družbo kanjam, ki so za Lada daleč najboljše jadralke. Že večkrat je prav z njihovo pomočjo našel tisti najoptimalnejši termični steber, rad pove naš najstarejši jadralni padalec.
Dokler se bom počutil sposobnega, bom jadral!
Deli s prijatelji