Obupani Slovenci prosijo za odlog plačil, to jih čaka
Samo do 10. aprila okoli 12.000 vlog za odlog kreditov: preverite, katere banke zaračunavajo stroške odloga.
Odpri galerijo
Mnogi so se znašli v težavah, ker morajo poleg drugih stroškov plačevati tudi kredit. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Epidemija novega koronavirusa je marsikomu močno otežila tudi odplačevanje kreditov. Koliko posameznikov je v tem času prosilo za odlog kredita, posamezne banke ne razkrivajo, po podatkih Banke Slovenija pa je to do 10. aprila naredilo nekaj manj kot 7000 fizičnih oseb ter dobrih 5000 pravnih oseb in samostojnih podjetnikov.
Vlada je za blažitev posledic epidemije med drugim sprejela zakon o interventnem odlogu plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK). Banka v skladu z 2. členom zakonom odobri odlog kreditojemalcu, ki je:
Banka odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje do največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe do razglasitve epidemije virusa (12. 3. 2020) še niso zapadle v plačilo. Kreditojemalec mora banki posredovati izpolnjeno vlogo za odobritev odloga po zakonu z utemeljitvijo, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati plačila obveznosti po kreditni pogodbi ter predložiti opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njegov finančni položaj. Banka pri presojanju upravičenosti sledi zakonu in skladno z njim odobri odlog (tudi čas odloga), medtem ko ostala določila kreditnih pogodb še vedno ostajajo v veljavi, saj zakon vanje ne posega, poudarjajo v SKB.
Nosilci kmetijskega gospodarstva in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter gospodarske družbe s sedežem v Sloveniji in zadruge, društva, zavodi, ustanove, fizične osebe, ki zaposlujejo delavce, in samozaposleni, ki imajo sedež oz. stalno prebivališče v Sloveniji, morajo prav tako izkazati posledice, ki so nastale zaradi epidemije. Obravnavajo namreč samo vloge, ki so pravilno in v celoti izpolnjene, opozarjajo v Deželni banki Slovenije. V Novi KBM dodajajo, da mora stranka prošnjo utemeljiti z ustreznimi dokumenti, ki to izkazujejo (odpoved delovnega razmerja, sklep o znižanju plače, začasna napotitev na čakanje na domu, nezmožnost opravljanja dela staršev zaradi zaprtja šol in vrtcev …).
V UniCredit Bank pravijo, da ima stranka pri odlogu kredita na izbiro štiri možnosti:
1. Želim odlog odplačevanja glavnice, obresti želim plačevati mesečno – ročnost (doba kredita) naj ostane enaka.
2. Želim odlog odplačevanja glavnice, obresti želim plačevati mesečno – ročnost (doba kredita) naj se podaljša.
3. Želim odlog plačila glavnice in obresti – ročnost (doba kredita) se podaljša za čas trajanja moratorija. Razumem, da se posledično poleg obstoječe mesečne anuitete mesečno plačuje tudi sorazmerni del natečenih obresti, obračunanih v času trajanja moratorija.
4. Želim odlog plačila glavnice in obresti – ročnost (doba kredita) se podaljša za čas trajanja moratorija. Natečene obresti v času odloga bom poravnal v enkratnem znesku ob zapadlosti dogovorjenega odloga.
Banke tudi med odlogom še naprej zaračunavajo obresti po obrestnih merah, ki so bile dogovorjene ob sklenitvi pogodbe. Stranka lahko izbere, ali bo obresti plačevala mesečno ali pa ob izteku moratorija.
Banka Sparkasse kot alternativo odlogu omogoča pridobitev dodatnih likvidnih sredstev v obliki premostitvenega limita z redukcijo za obdobje 12 mesecev. NLB kot alternative odlogu omenja moratorij, reprogram, prevzem dolga, sprememba načina in datuma odplačila …
Velika večina potrošniških in stanovansjkih kreditov je vezana na euribor, medbančno obrestno mero, po kateri si skupina izbranih bank evroobmočja med seboj posoja denar v različnih ročnostih. Euribor je leta 2015 padel po 0 odstotkov, med pandemijo covida 19 pa se je začel dvigati. O tem, kakšno gibanje lahko pričakujemo v nadaljevanju pandemije banke nočejo ugibati.
V Sparkasse pojasnjujejo, da je gibanje euribora trenutno posledica zmanjšanja zaupanja na finančnih trgih in s tem povečanja volatilnosti. Za prihodnje še ne pričakujejo, da bi se višina dvignila nad mejo 0 odstotkov. V Novi KBM pa pravijo, da lahko glede na ciklična nihanja gospodarske aktivnosti pričakujemo, da nizke ravni obrestnih mer ne bodo trajale v nedogled.
V NLB nedavna rast euriborov pripisujejo trenutno večjemu povpraševanju po denarju od podjetij in slabo likvidnega medbančnega denarnega trga. Glede na to, da se pričakovanja glede gibanja ključne obrestne mere ECB niso bistveno spremenila, je povsem možno, da bo pritisk na euribor z izhodom iz krize ter fiskalnimi spodbudami izzvenel. To navsezadnje potrjujejo terminske pogodbe, ki za drugo polovico leta 2020 napovedujejo spet nižjo raven euriborov, resda pa ne na predkrizni ravni.
Večina bank v času epidemije opaža padec sklenitev novih kreditov, kar je pričakovano, nekatere so se že odzvale na aktualne razmere in pripravile ponudbe z nekaterimi ugodnostmi, kot je na primer odobritev kredita brez stroškov (Nova KBM), ob tem pa potencialne kreditojemalce pozivajo, da podrobno razumejo ponudbo in najetje kredita.
V Sparkasse pravijo, da je večji upad pri povpraševanju po potrošniških posojilih. Opažajo, da več strank, ki sicer še nima finančnih težav zaradi epidemije, povprašuje po možnostih odloga vračila posojila v primeru zmanjšanja dohodkov. Pričakujejo, da se bo s sproščanjem omejitev povpraševanje po posojilih v maju ponovno okrepilo.
Povpraševanje po novih kreditih je v zadnjem obdobju manjše, predvsem zaradi omejevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti konec lanskega leta, pravijo v Addiko banki, kar potrjujejo v NLB, kjer pravijo, da je na občuten padec prodaje kreditov vplival že sklep Banke Slovenija o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, ki je začel veljati 1. novembra lani, »saj precejšen delež prebivalstva po uvedbi sklepa pri bankah sploh ne more več najeti kredita«.
Vlada je za blažitev posledic epidemije med drugim sprejela zakon o interventnem odlogu plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK). Banka v skladu z 2. členom zakonom odobri odlog kreditojemalcu, ki je:
- državljan Slovenije in ima stalno prebivališče v Sloveniji;
- oddal popolno vlogo banki najkasneje v 6 mesecih po datumu preklica epidemije;
- vloga se nanaša samo na obveznosti iz kreditne pogodbe, ki so zapadle v plačilo po 12. 3. 2020;
- kreditojemalec v vlogi navede razloge, ki izhajajo iz posledic epidemije COVID-19, zaradi katerih začasno ne more izpolnjevati svojih obveznosti po sklenjeni kreditni pogodbi.
Banka odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje do največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe do razglasitve epidemije virusa (12. 3. 2020) še niso zapadle v plačilo. Kreditojemalec mora banki posredovati izpolnjeno vlogo za odobritev odloga po zakonu z utemeljitvijo, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati plačila obveznosti po kreditni pogodbi ter predložiti opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njegov finančni položaj. Banka pri presojanju upravičenosti sledi zakonu in skladno z njim odobri odlog (tudi čas odloga), medtem ko ostala določila kreditnih pogodb še vedno ostajajo v veljavi, saj zakon vanje ne posega, poudarjajo v SKB.
Nosilci kmetijskega gospodarstva in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter gospodarske družbe s sedežem v Sloveniji in zadruge, društva, zavodi, ustanove, fizične osebe, ki zaposlujejo delavce, in samozaposleni, ki imajo sedež oz. stalno prebivališče v Sloveniji, morajo prav tako izkazati posledice, ki so nastale zaradi epidemije. Obravnavajo namreč samo vloge, ki so pravilno in v celoti izpolnjene, opozarjajo v Deželni banki Slovenije. V Novi KBM dodajajo, da mora stranka prošnjo utemeljiti z ustreznimi dokumenti, ki to izkazujejo (odpoved delovnega razmerja, sklep o znižanju plače, začasna napotitev na čakanje na domu, nezmožnost opravljanja dela staršev zaradi zaprtja šol in vrtcev …).
Protikoronski zakon predvideva možnost odloga kredita za največ 12 mesecev. FOTO: Shutterstock
V UniCredit Bank pravijo, da ima stranka pri odlogu kredita na izbiro štiri možnosti:
1. Želim odlog odplačevanja glavnice, obresti želim plačevati mesečno – ročnost (doba kredita) naj ostane enaka.
2. Želim odlog odplačevanja glavnice, obresti želim plačevati mesečno – ročnost (doba kredita) naj se podaljša.
3. Želim odlog plačila glavnice in obresti – ročnost (doba kredita) se podaljša za čas trajanja moratorija. Razumem, da se posledično poleg obstoječe mesečne anuitete mesečno plačuje tudi sorazmerni del natečenih obresti, obračunanih v času trajanja moratorija.
4. Želim odlog plačila glavnice in obresti – ročnost (doba kredita) se podaljša za čas trajanja moratorija. Natečene obresti v času odloga bom poravnal v enkratnem znesku ob zapadlosti dogovorjenega odloga.
NI zastonj
Na nas se je obrnila bralka Katja in potožila, da moratorij lizinga nikakor ni zastonj. V eni izmed lizinških hiš so ji namreč na eno pogodbo zaračunali kar 50 evrov. Iz pogodbe, ki jo je priložila, je razvidno, da strošek nadomestila za odobritev moratorija znaša 20 evrov, če je mesečni odlog plačila vseh obveznosti tri mesece, oziroma 50 evrov, če je ta odlog dolg šest mesecev. Večina bank, ki so odgovorile na naša vprašanja, zagotavlja, da stroškov odobritve odloga ne zaračunavajo.| BANKA | ALI ZARAČUNAVAJO STROŠKE ODLOGA? |
|---|---|
| Banka Intesa Sanpaolo | Stroškov odobritve odloga kredita ne zaračunavamo. |
| Sberbank | Stroškov spremembe kreditnih pogojev s sklenitvijo aneksa h kreditni pogodbi za fizične osebe ne zaračunavamo. |
| UniCredit | Stroška niti fizičnim osebam niti podjetjem ne bomo zaračunavali. |
| Gorenjska banka | Fizičnim osebam ne zaračunavamo stroškov odloga odplačila obveznosti. |
| Nova KBM | Stroški za fizične osebe so nižji od rednih stroškov takšnega postopka, in sicer kreditojemalcem nudimo 50 % popust na maksimalni znesek nadomestila. Strošek postopka znaša 1,80 % od stanja glavnice, ki bo predmet odloga, oz. najmanj 35 EUR in največ 50 EUR. Strošek se določi na vlogo (če ima npr. kreditojemalec 3 kreditne pogodbe in je oddal eno skupno vlogo za odlog plačila obveznosti za vse tri kredite, plača strošek enega postopka). |
| SKB | Ne bomo dodatno zaračunali sklenitev aneksa h kreditni pogodbi. |
| Deželna banka Slovenije | Stroškov za fizične osebe ne ne zaračunavamo. |
| Sparkasse | Banka ne bo računala stroškov obravnave zahtevka za spremembo kreditne pogodbe, strošek spremembe kreditne pogodbe pa smo znižali in strankam obračunamo 50 EUR za spremembo pogodbe. Celotne stroške odobritve odloga smo tako zmanjšali za 60 % z 125,00 EUR na 50,00 EUR. |
| Addiko | Zaračunavamo odlog plačila, pri čemer v času izrednih razmer zaračunamo stranki polovične stroške obdelave vloge za odlog plačila njenih obveznosti. |
| NLB | Stroško odobritve moratorija ne bomo zaračunavali. |
Banke tudi med odlogom še naprej zaračunavajo obresti po obrestnih merah, ki so bile dogovorjene ob sklenitvi pogodbe. Stranka lahko izbere, ali bo obresti plačevala mesečno ali pa ob izteku moratorija.
Kaj pa alternative?
Ali banke svojim komitentom ponujajo kakšne alternative odlogu kredita? V Banki Intesa Sanpaolo odgovarjajo, da se lahko s kreditojemalcem dogovorijo tudi za drugačno rešitev, a da gre pri tem za reprogram kredita. V UniCredit Bank stranko, če ne izpolnjuje pogojev, določenih z ZIUOPOK, obravnavajo individualno in iščejo rešitev, ki bi bila v obojestranskem interesu. Individualne rešitve iščejo tudi v Novi KBM, pravijo v banki. Vsako prošnjo za odlog plačila kredita obravnavajo individualno in s strankami poiščejo najboljšo možno rešitev, odgovarjajo na Gorenjski banki. Potrebam in željam se svojim strankam individualno prilagajajo tudi v Addiko banki, pravijo.Banka Sparkasse kot alternativo odlogu omogoča pridobitev dodatnih likvidnih sredstev v obliki premostitvenega limita z redukcijo za obdobje 12 mesecev. NLB kot alternative odlogu omenja moratorij, reprogram, prevzem dolga, sprememba načina in datuma odplačila …
Velika večina potrošniških in stanovansjkih kreditov je vezana na euribor, medbančno obrestno mero, po kateri si skupina izbranih bank evroobmočja med seboj posoja denar v različnih ročnostih. Euribor je leta 2015 padel po 0 odstotkov, med pandemijo covida 19 pa se je začel dvigati. O tem, kakšno gibanje lahko pričakujemo v nadaljevanju pandemije banke nočejo ugibati.
V Sparkasse pojasnjujejo, da je gibanje euribora trenutno posledica zmanjšanja zaupanja na finančnih trgih in s tem povečanja volatilnosti. Za prihodnje še ne pričakujejo, da bi se višina dvignila nad mejo 0 odstotkov. V Novi KBM pa pravijo, da lahko glede na ciklična nihanja gospodarske aktivnosti pričakujemo, da nizke ravni obrestnih mer ne bodo trajale v nedogled.
V NLB nedavna rast euriborov pripisujejo trenutno večjemu povpraševanju po denarju od podjetij in slabo likvidnega medbančnega denarnega trga. Glede na to, da se pričakovanja glede gibanja ključne obrestne mere ECB niso bistveno spremenila, je povsem možno, da bo pritisk na euribor z izhodom iz krize ter fiskalnimi spodbudami izzvenel. To navsezadnje potrjujejo terminske pogodbe, ki za drugo polovico leta 2020 napovedujejo spet nižjo raven euriborov, resda pa ne na predkrizni ravni.
Večina bank v času epidemije opaža padec sklenitev novih kreditov, kar je pričakovano, nekatere so se že odzvale na aktualne razmere in pripravile ponudbe z nekaterimi ugodnostmi, kot je na primer odobritev kredita brez stroškov (Nova KBM), ob tem pa potencialne kreditojemalce pozivajo, da podrobno razumejo ponudbo in najetje kredita.
V Sparkasse pravijo, da je večji upad pri povpraševanju po potrošniških posojilih. Opažajo, da več strank, ki sicer še nima finančnih težav zaradi epidemije, povprašuje po možnostih odloga vračila posojila v primeru zmanjšanja dohodkov. Pričakujejo, da se bo s sproščanjem omejitev povpraševanje po posojilih v maju ponovno okrepilo.
Povpraševanje po novih kreditih je v zadnjem obdobju manjše, predvsem zaradi omejevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti konec lanskega leta, pravijo v Addiko banki, kar potrjujejo v NLB, kjer pravijo, da je na občuten padec prodaje kreditov vplival že sklep Banke Slovenija o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, ki je začel veljati 1. novembra lani, »saj precejšen delež prebivalstva po uvedbi sklepa pri bankah sploh ne more več najeti kredita«.
