CERTIFIKATI

Ob jezeru zdaj kartajo z blejskim tarokom

Objavljeno 17. februar 2020 19.04 | Posodobljeno 17. februar 2020 19.26 | Piše: Primož Hieng

Certifikate Blejski lokalni izbor podelili 24 ponudnikom za 59 izdelkov in jedi, tudi za pletne, blejski med, gorjanski zvonec in lešnikovo potico s figami z Blejskega otoka.

Priznanje je požela potica z Blejskega otoka.
Naš gorenjski biser nadaljuje razvoj kolektivne blagovne znamke Blejski lokalni izbor (Bled Local Selection), kar je dokaz, da inovativnost, podjetnost in smisel za zgodbe še živijo v naših krajih. Na zaključni slovesnosti so podelili certifikate 24 ponudnikom za 59 izdelkov in jedi.
Turizem Bled želi s kolektivno blagovno znamko Bled Local Selection oziroma Blejski lokalni izbor vzpostaviti povezovanje in zagotavljanje odlične kakovosti pridelkov, izdelkov, storitev in butičnih doživetij v turistični ponudbi Bleda. Projekt so začeli konec leta 2018, konec leta 2019 pa so izvedli prvo ocenjevanje rokodelskih izdelkov in pred kratkim še prvo ocenjevanje gostinske ponudbe.
 

Vsak ima svojo zgodbo


Na Bledu so zgodbe iskali med ljudmi, ki imajo radi svoj kraj, izdelke med tistimi, ki cenijo izkušnje in znanje preteklih rodov, hrano med tistimi, ki poznajo moč zemlje, na kateri so zrasli. Blejski lokalni izbor je vse tisto, kar že od nekdaj biva in raste na Bledu in v njegovi okolici, v ljudeh s tega konca, v zemlji, vodi in zraku. Preteklost se je v kolektivni blagovni znamki Blejski lokalni izbor srečala s prihodnostjo.
image
Priznanje je prejela tudi Urška Poklukar za gorjanski zvonec. Ob njej Janez Bogataj, župan Janez Fajfar in direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj. FOTOGRAFIJE: Turizem Bled

Že na prvo ocenjevanje so po besedah vodje projekta na Turizmu Bled Maje Pančur dobili kar 68 izdelkov, vseh skupaj pa je bilo na koncu 128. Certifikate so po odločitvi komisije podelili 24 ponudnikom za 59 izdelkov in jedi. Predsednik strokovne komisije je bil etnolog prof. dr. Janez Bogataj, člani preostalih komisij pa dr. Tanja Lešnik Štuhec in Snežana Madič Lešnik (za rokodelske izdelke), dr. Tanja Lešnik Štuhec in Marlena Skvarča (za prehranske izdelke) ter dr. Tanja Lešnik Štuhec in Janez Bratovž za jedi in pijače, postrežene na gostinski način.

Komisija sodeluje s koordinatorji posameznih kolektivnih blagovnih znamk in tudi ponudniki ter jim pomaga pri razvoju z različnimi nasveti, tako da lahko svoje izdelke izboljšajo in na naslednjem ocenjevanju dosežejo postavljene kriterije. Pri vsakem izdelku je ključno, da nosi zgodbo in je oblikovan tako, da je takoj primeren za prodajo.

»Gre za prehrambne, obrtniške in gostinske izdelke ter storitve, ki izvirajo iz našega okolja in so avtentični,« je povedal direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj. »To je tisto, kar sodobni gost danes išče. Prepričan sem, da je tudi gastronomija ena od točk, ki vlečejo gosta v neko destinacijo ali ga v njej dlje časa zadržijo.«
 

Kuharji naj poučijo dobavitelje


Kulinarika ima v slovenskem turizmu prav posebno mesto. Tako je tudi na Bledu, kjer se je za pridobitev certifikata prijavilo sedem gostinskih ponudnikov, ki jih je obiskala strokovna komisija. Kot sta poudarila člana komisije Janez Bogataj in Tanja Lešnik Štuhec, je za območje Julijskih Alp lahko kulinarika velika turistična priložnost, saj ima to območje izjemno kulinarično dediščino.
Gostinski ponudniki bi lahko v svoje jedi vključevali več sestavin iz lokalnega okolja.


Tako meni tudi priznani kuharski mojster Janez Bratovž: »Prepričan sem, da je Slovenija zanimiva kulinarična destinacija, saj v nasprotju z drugimi državami na tem področju ni tako globalizirana. Opažam pa, da bi gostinski ponudniki lahko vključevali več sestavin iz lokalnega okolja, pri čemer morajo kuharji tudi sami poučiti dobavitelje, kaj potrebujejo.«
Bratovž je še povedal, da se kulinaričnega razvoja in konkurence, ki jo ta prinaša, ne boji: »Prepričan sem, da je prav povezovanje in sodelovanje tisto, ki ustvarja še večjo prepoznavnost in povpraševanje. Učinke kolektivne blagovne znamke v turizmu že opažajo v Bohinju, kjer so poleg Rogle leta 2012 prvi šli v razvoj tovrstne znamke, ki so jo zelo dobro sprejeli tudi domačini.«
 

Led prebili s sirom


Kot je povedal Rogelj, je Turizem Bled projekt začel pred dvema letoma z blejskim sirom, ki je prebil led na tem področju. Turizem Bled s tem projektom sledi sodobnim smernicam, ki v panogi spodbujajo poudarjanje avtentičnosti in dediščine. Z blejskim sirom so dobili nov kulinarični in hkrati turistični izdelek, ki se postavlja ob bok priljubljeni blejski kremni rezini.

Sir je nastal kot rezultat dela Kmetijsko-gozdarske zadruge Gozd Bled, narejen pa je iz lokalno pridelanega mleka. Člani KGZ Bled so kmetje iz občin Bled in Gorje, nekaj jih je tudi iz Mojstrane in Bohinja, skupaj imajo blizu 90 članov, od tega 22 proizvajalcev mleka, 21 jih prihaja iz ozko lokalnega okolja, del njihovega mleka porabijo za sir. Gre za poltrdi mastni sir, okus je primeren za širšo populacijo, staran je najmanj dva meseca, torej od 45 do 60 dni, lahko pa zori še dve leti, saj roka trajanja skoraj nima. S staranjem spreminja obliko in trdoto, hrani pa se pri temperaturi do štiri stopinje Celzija, kar zagotavlja, da dolgo ohranja okus in trdoto.
68 izdelkov so dobili na prvo ocenjevanje, vseh skupaj je bilo na koncu 128.


Certifikat so podelili še za posmodulo z bohinjsko zas'ko, blejski tarok, pletne, blejski med, pomladno svežino – zeliščni ledeni čaj, gorjanski zvonec, abecedarij, lešnikovo potico s figami z Blejskega otoka, originalno blejsko kremno rezino kavarne Park in blejsko kremšnito podjetja Conditus ter za vrsto spominkov in uporabnih izdelkov. 




Deli s prijatelji