SODNA SREČANJA
Nova izgubljena milijonska tožba
Šikaniranje Ljubljanske banke pred hrvaškimi sodišči se nadaljuje, hrvaško ignoriranje arbitražne razsodbe tudi. Bodo napovedani sodni koraki kar koli spremenili?
Odpri galerijo
Zameglen pogled na morje FOTO: DEJAN VODOVNIK
Prav potihoma je drugostopenjsko (županijsko) sodišče v Zagrebu izdalo novo pravnomočno sodbo proti Ljubljanski banki (LB) in Novi Ljubljanski banki (NLB) v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem. Zavrnilo je pritožbi LB in NLB ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tožbenemu zahtevku Privredne banke Zagreb (PBZ) za plačilo glavnice 9,185.141,76 ameriškega dolarja (približno 8,170.000 evrov) ter plačilo obresti in stroškov postopka.
Res pa je, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu že opravilo ustno obravnavo o vprašanju dopustnosti meddržavne tožbe Slovenije proti Hrvaški glede terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij. Zahtevek za pravično zadoščenje znaša 429,5 milijona (brez obresti) evrov in temelji na poročilu o strokovni oceni premoženja LB, ki ga je pripravila pristojna revizorska hiša.
Z ustno obravnavo pred velikim senatom ESČP je Slovenija prvič dobila priložnost, da je sodišču neposredno predstavila svoje argumente in dokaze, s katerimi utemeljuje kršitve v škodo LB v 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči.
In krog je sklenjen: več kot dve desetletji dolgo sistematično šikaniranje Ljubljanske banke pred hrvaškimi sodišči, ki so ga dokazovano pospeševali tudi najvišji hrvaški predstavniki oblasti, in hrvaško ignoriranje arbitražne razsodbe, za katerim stoji kar celoten politični vrh, kažeta, da Hrvaška ne želi razumeti, kaj pomeni spoštovanje načel pravne države.
Od kršenja do nespoštovanja
A uradna sporočila slovenskega veleposlaništva in protestne note ne pomagajo. Hrvaška vztraja pri svojem, ne glede na to, da so odločitve hrvaških sodišč v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Hrvaške, ki izhajajo iz Sporazuma o vprašanjih nasledstva in Memoranduma o soglasju z Mokric. Slednji tudi določa, da bo Hrvaška do končne rešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih Zagrebačka banka in PBZ sprožili v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami. Obljube ne spoštuje!259. člen
Zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe in njene implementacije se konkretno krši evropsko pravo. Z nespoštovanjem arbitražne razsodbe, in s tem vladavine prava, Hrvaška krši tudi temeljna načela Evropske unije. Slovenija je zato proti Hrvaški sprožila postopek po 259. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in 16. marca 2018 Evropski komisiji predala pismo, s katerim jo je obvestila o kršitvah prava EU s strani Republike Hrvaške ter jo pozvala k ukrepanju.
Zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe in njene implementacije se konkretno krši evropsko pravo. Z nespoštovanjem arbitražne razsodbe, in s tem vladavine prava, Hrvaška krši tudi temeljna načela Evropske unije. Slovenija je zato proti Hrvaški sprožila postopek po 259. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in 16. marca 2018 Evropski komisiji predala pismo, s katerim jo je obvestila o kršitvah prava EU s strani Republike Hrvaške ter jo pozvala k ukrepanju.
Ustna obravnava je opravljena
Šikaniranje stare Ljubljanske banke pa kar traja. FOTO: MAVRIC PIVK
Z ustno obravnavo pred velikim senatom ESČP je Slovenija prvič dobila priložnost, da je sodišču neposredno predstavila svoje argumente in dokaze, s katerimi utemeljuje kršitve v škodo LB v 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči.
Borut Pahor in Kolinda Grabar Kitarović. Samo nasmeh je bolj grenak. FOTO: JOŽE SUHADOLNIK
8. julija o dopustnosti slovenske tožbe
Pred dnevi, natančneje 8. julija, se je zgodilo še eno srečanje med Slovenijo in Hrvaško. Na sodišču! Sodišče Evropske unije je izvedlo ustno obravnavo glede dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe. Kdaj naj bi se postopek končal, je težko napovedovati, a zagotovo še ne letos.In krog je sklenjen: več kot dve desetletji dolgo sistematično šikaniranje Ljubljanske banke pred hrvaškimi sodišči, ki so ga dokazovano pospeševali tudi najvišji hrvaški predstavniki oblasti, in hrvaško ignoriranje arbitražne razsodbe, za katerim stoji kar celoten politični vrh, kažeta, da Hrvaška ne želi razumeti, kaj pomeni spoštovanje načel pravne države.
Lekcija hrvaške korektnosti
Hrvaški minister za zdravstvo Milan Kujundžić je v začetku junija povsem zavrnil financiranje čezmejnega projekta prevoza smrtno ogroženih bolnikov iz hrvaške Istre v izolsko bolnišnico. Zagrebu nekako ni dišalo, da bi imeli umirajoči Istrani tak privilegij, čeprav bi v Istri (poleg rešenih življenj, ki seveda in očitno ne štejejo) iz čezmejnega projekta potegnili 260.000 evrov in čeprav so s tem denarjem že kupili rešilca, vrednega 160.000 evrov, ki bi ga raje vrnili (v slogu: ne buju nam janezi prodavali hitnu pomoć). Po plazu kritik se je minister popravil, češ da bodo poskušali projekt z Izolo postaviti »bolj korektno«. Spet smo tam (pri hrvaškem »sodelovanju«) in spet nam bodo brez arbitraže dali brezplačno lekcijo iz svete hrvaške korektnosti.
Hrvaški minister za zdravstvo Milan Kujundžić je v začetku junija povsem zavrnil financiranje čezmejnega projekta prevoza smrtno ogroženih bolnikov iz hrvaške Istre v izolsko bolnišnico. Zagrebu nekako ni dišalo, da bi imeli umirajoči Istrani tak privilegij, čeprav bi v Istri (poleg rešenih življenj, ki seveda in očitno ne štejejo) iz čezmejnega projekta potegnili 260.000 evrov in čeprav so s tem denarjem že kupili rešilca, vrednega 160.000 evrov, ki bi ga raje vrnili (v slogu: ne buju nam janezi prodavali hitnu pomoć). Po plazu kritik se je minister popravil, češ da bodo poskušali projekt z Izolo postaviti »bolj korektno«. Spet smo tam (pri hrvaškem »sodelovanju«) in spet nam bodo brez arbitraže dali brezplačno lekcijo iz svete hrvaške korektnosti.
