NEPOJASNJENI SIMPTOMI

Netopir in cepljenje kriva za njene bolezni?!

Objavljeno 24. november 2018 18.03 | Posodobljeno 24. november 2018 18.19 | Piše: Iva Ropac

Melanie ima po cepljenju vrsto zdravstvenih težav. Sodišče meni, da država ni odgovorna za posledice.

Država je predpisala obvezno cepljenje proti steklini. FOTO: Shutterstock
LJUBLJANA – Zdaj odrasla Melanie ima trajne posledice, odkar so jo pri starosti treh let cepili proti steklini. Njeni starši Dianno Andrej in Olga Bahun Jakelj so se, prepričani, da je vrsta nepojasnjenih simptomov in bolezni posledica obveznega cepljenja, pred leti podali v sodni boj z državo, ki je po njihovem mnenju odgovorna za vse posledice cepljenja, saj ga je predpisala kot obvezno. A tudi po ponovljenem sojenju jim ljubljanskega okrožnega sodišča ni uspelo prepričati, primer pa bodo po njihovi pritožbi znova tehtali višji sodniki.
 

Epilepsija in ohromelost


Melanie so kot triletno deklico cepili proti steklini, potem ko jo je na dopustu na Hrvaškem ugriznil, domnevajo, netopir. Zaradi hude reakcije so jo hospitalizirali. Po petih dneh jo dobila drugi odmerek cepiva in nato še tretjega. Težave so se vrstile kot po tekočem traku, pojavila se je epilepsija, za eno leto je zaradi ohromelosti celo pristala na invalidskem vozičku. Z veliko truda se je znova postavila na noge, vrsta nepojasnjenih simptomov in diagnoz pa je starše na pobudo zdravnice v bolnišnici napeljala na sum, da so težave posledice cepiva, potrditev pa so dobili še od več zdravnikov doma in v tujini. Zdravniki so ji postavili 124 različnih diagnoz.
image
Država je predpisala obvezno cepljenje proti steklini. FOTO: Shutterstock

Starši so prepričani, da je za vse skupaj odgovorna država, ki je uzakonila nekatere vrste cepljenja, zato mora biti odgovorna tudi za morebitne škodljive posledice. Prepričani so tudi, da je hči žrtev prevelikega odmerka cepiva proti steklini rabivac.

Da je edina vzročna zveza z zdravstvenimi težavami dekleta ravno cepljenje, meni biolog dr. Gorazd Pretnar, ki so ga starši med pravdanjem zaprosili za mnenje. Pretnar meni, da je ravno cepljenje v tem primeru povzročilo redko, a imunologom in nevroimunologom znano bolezensko stanje ADEM (akutni diseminirani encefalomielitis), imunološko modulirano bolezen možganov.
 

Izvedensko mnenje


Vendar dr. Pretnarju ljubljansko okrožno sodišče ni niti prisluhnilo, temveč se je zadovoljilo z izvedenskim mnenjem dr. Milana Čižmana s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega kliničnega centra. Ta meni, da Melaniejine zdravstvene težave niso posledica cepljenja, vrsta nepojasnjenih simptomov pa da ni v vzročni zvezi s cepljenjem. Interval med cepljenjem in pojavom epilepsije je namreč po mnenju dr. Čižmana predolg, poleg tega niso z magnetno resonanco ugotavljali značilnih sprememb za prizadetost možganov, ki nastanejo v zvezi s cepljenjem, prav tako ni podatkov, da bi cepljenje povzročilo pojav pogostih okužb oziroma bolezen imunske pomanjkljivosti ter prizadetost številnih organov.
so postavili zdravniki.


A ravno dr. Čižman je sporen za tožnike, saj je infektolog, in ne nevroimunolog, ki bi bil po mnenju staršev edini primeren za izdelavo mnenja, poleg tega je kot član komisije za ugotavljanje škode po cepljenju na plačilnem seznamu ministrstva za zdravje, mnenje pa je izdelal na podlagi dokumentacije iz ljubljanske bolnišnice, kjer jim ni uspelo nič ugotoviti, in brez poznejših izvidov tujih zdravnikov.
image
Melanie je domnevno ugiznil netopir.

A za sodišče je bil očitno dovolj prepričljiv, saj je tožbo zavrnilo v celoti, tožnikom pa naložilo plačilo dobrih 16 tisočakov pravdnih stroškov.
Okrožno sodišče je svojo odločitev obrazložilo tudi s tem, da država samo zaradi tega, ker je predpisala obvezno cepljenje in ker v predpisih ni določeno drugačno obravnavanje odraslih in otrok, ne more biti odškodninsko odgovorna za morebitno škodo, ker predpis ni protipraven.
Vsak od staršev zahteva 14.604 evre odškodnine, Melanie pa 41.729 evrov ter mesečno rento, ker zaradi zdravstvenih težav ni delovno zmožna.


Ustavno sodišče je pred leti namreč ugotovilo, da določitev obveznega cepljenja ni v neskladju z ustavo. Sicer je že februarja 2004 tudi sklenilo, da je zakon o nalezljivih boleznih v neskladju z ustavo, ker ne ureja odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo zaradi obveznega cepljenja utrpi posameznik. Ustavno sodišče je zakonodajalcu sicer naložilo, da v enem letu odpravi neskladje. Rok je potekel že marca 2005. 
Deli s prijatelji