PODLUBNIKI

Naravna katastrofa v Sloveniji, napadi so se letos okrepili

Objavljeno 10. oktober 2019 11.18 | Posodobljeno 10. oktober 2019 11.25 | Piše: T. V.

Škode je za več kot deset milijonov evrov.

Podlubnik ogroža slovenske gozdove. FOTO: Jože Suhadolnik
LJUBLJANA – Vlada je obravnavala poročilo o stanju in oceni škode zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2019. V poročilu Zavod za gozdove Slovenije ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za razglasitev naravne nesreče ter da je bilo v gozdovih zaradi prenamnožitve podlubnikov v obdobju od 1. maja do 13. avgusta letos napadenih 517.000 kubičnih metrov smreke, ki jih je treba posekati in spraviti iz gozda.

Ocena škode v gozdovih, ki izhaja iz prenamnožitve podlubnikov, znaša 10,5 milijona evrov. Sredstva za odpravo posledic naravne nesreče so zagotovljena v okviru programa razvoja podeželja 2014–2020 in integralnega proračuna Slovenije.

image
Škoda po podlubnikih. FOTO: Igor Modic
V letu 2019 je bilo do 25. junija za posek zaradi podlubnikov označenih 470.000 kubičnih metrov drevja. V prvih štirih mesecih je bilo za posek izbrano večinoma drevje, napadeno od podlubnikov v poznopoletnih oziroma jesenskih mesecih leta 2018 – skupaj za približno 161.000 kubičnih metrov dreves. V juniju in zlasti v juliju se je izbira od podlubnikov poškodovanih dreves v primerjavi s predhodnimi meseci močno povečala (marec: 52.000 kubičnih metrov, april: 37.000 kubičnih metrov, maj: 27.000 kubičnih metrov, junij: 85.000 kubičnih metrov, julij: 196.000 kubičnih metrov), kar kaže na številčno letošnjo prvo generacijo smrekovih podlubnikov.

Kljub neugodnim vremenskim razmeram za njihov razvoj so podlubniki med 1. majem in 25. julijem letos napadli približno 308.000 kubičnih metrov smreke. Če ga primerjamo z rekordnimi napadi, je letošnji napad vsaj polovico manjši, a večji od lanskega v istem obdobju, ki je znašal 287.000 kubičnih metrov. Zaradi poškodovanosti gozdov v vetrolomih v letih 2017 in 2018 so v letu 2019 podlubniki največ poškodb povzročili zlasti na območju Kočevja in Slovenj Gradca pa tudi Nazarij, Maribora in Kranja. Največje poškodbe so na območju Bleda, kjer se nadaljuje prenamnožitev podlubnikov iz preteklih let, je v svojem poročilu med drugim zapisal Zavod za gozdove Slovenije.
Deli s prijatelji