KORONAVIRUS

Namesto belega črni božič? Napovedi strokovnjakov skrb vzbujajoče

Septembra v Sloveniji desetino več mrtvih od petletnega povprečja.
Fotografija: Boj s koronavirusom v UKC Ljubljana. FOTO: Matej Povše, UKC Ljubljana
Odpri galerijo
Boj s koronavirusom v UKC Ljubljana. FOTO: Matej Povše, UKC Ljubljana

Slovenija se po številu umrlih zaradi covida 19 na sto tisoč prebivalcev uvršča v sam evropski vrh. Do zdaj je zaradi te bolezni, ki jo povzroča virus sars-cov-2, pri nas umrlo že skoraj 1.100 ljudi. Medtem ko je bilo število smrtnih žrtev v prvem valu relativno majhno, je statistika zadnjih nekaj tednov strašna.

Umrljivost v 2020 glede na povprečje 2015–2019 (podatki so začasni). FOTO: Surs
Umrljivost v 2020 glede na povprečje 2015–2019 (podatki so začasni). FOTO: Surs
Po podatkih statističnega urada (Surs) je od začetka januarja do konca septembra v Sloveniji skupaj umrlo 15.499 prebivalcev Slovenije. V primerjavi z istim obdobjem lani je bilo število umrlih večje za 0,2 odstotka. Presežna umrljivost (presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju) je v prvih devetih mesecih 2020 znašala 2,3 odstotka. V primerjavi z obdobjem 2015–2019 je letos število umrlih najizraziteje odstopalo septembra, ko je umrlo je 10,8 odstotka več prebivalcev kot povprečno v septembru med letoma 2015 in 2019. Po odstopanju od povprečja izstopa še mesec junij.
 
  januar februar marec april maj junij julij avgust september
2019 2.140 1.953 1.887 1.652 1.641 1.466 1.587 1.614 1.531
2020 1.971 1.889 1.851 1.750 1.591 1.612 1.566 1.607 1.662
Vir: Surs

Poglejmo še, kako se je večalo število umrlih v Sloveniji zaradi covida 19:


Z grafa sledilnika covida 19 je mogoče razbrati, da se je akumulativno število umrlih začelo močno vzpenjati konec oktobra, 21. novembra pa prešlo mejnik tisoč smrti. Do zdaj so bili med epidemijo najbolj črni trije dnevi, ko je umrlo po 45 ljudi, in sicer 17., 19. in 23. novembra, absolutni rekord pa je padel 23. novembra, ko je bilo 59 žrtev. Samo med 1. in 23. novembrom je zaradi covida 19 umrlo kar 793 ljudi. Skupaj je ta bolezen od začetka epidemije zahtevala 1.156 življenj, novembra torej kar 68,6 odstotka,

Za 150 odstotkov več smrti

Slovenija je epidemijo v prvem valu dobro prestala, česar pa ne moremo reči za nekatere druge evropske države. Marca in aprila je bilo najhuje v Italiji, Veliki Britaniji in Španiji. Število umrlih v EU je bilo marca in aprila izrazito večje od povprečja v letih 2016–2019 v istem obdobju. Skupno število smrti je bilo v 26 državah članicah EU (za katere so bili na voljo podatki) v času od 10. do 17. tedna letos za 190.000 ali 24,9 odstotka večje, kot je bilo povprečno število umrlih v letih 2016–2019 v istem obdobju, so ugotovili pri Sursu. V začetku marca je v Italiji umrlo za 41,6 odstotka več prebivalcev kot v povprečju v letih 2016–2019 v istem obdobju. Vrh je bil v Italiji dosežen v 13. tednu oziroma konec marca, ko je bilo število smrti v primerjavi s tedenskim povprečjem v letih 2016–2019 večje za 88,9 odstotka. Največje povečanje števila umrlih (oziroma največja presežna umrljivost) med državami članicami EU je doletelo Španijo, in sicer na začetku aprila, ko je bilo število smrti za 155,7 odstotka večje od povprečja v letih 2016–2019 v istem tednu.
 
Preberite tudi:

Črna slovenska statistika: več mrtvih imajo le v treh državah



Inštitut Jožefa Stefana (IJS) v svojih dnevnih projekcijah širjenja covida 19 v Sloveniji ocenjuje, da epidemija še vedno počasi narašča in da je R malenkost nad ena (kar pomeni, da ena okužena oseba v povprečju okuži malce več kot eno osebo). Učinki ukrepov, sprejetih 16. novembra (prepoved ponujanja blaga in storitev potrošnikom ob izjemah za živilske trgovine, lekarne, banke, pošte ..., začasna ukinitev javnega prometa razen taksijev), naj bi se – ob doslednem izvajanju ukrepov – začeli kazati konec tedna.

Trenutno imamo v povprečju približno 1.450 pozitivnih testov dnevno. V bolnišnicah je bil vrh morebiti že dosežen ali pa ga bomo dosegli v naslednjih dne, pravijo in dodajajo, da bo ob zelo optimistični predpostavki, da se bo z ukrepi s 16. novembra R spustil na 0,7 okoli 28. decembra, upadlo povprečno število pozitivnih testov pod 300 na dan, kar je maksimalno število pozitivnih testov, pri katerem uspejo epidemiologi še zasledovati stike potrjeno okuženih, to pa močno zmanjša širjenje virusa in je predpogoj za postopno sproščanje ukrepov. Zaradi časovnega zamika med okužbo in pozitivnim testom bi se lahko začelo postopoma sproščati ukrepe že nekaj dni prej: »Če bomo vsi dosledno izvajali vse ukrepe, bomo tako lahko božično-novoletne praznike mogoče preživeli še v nekoliko bolj sproščenem vzdušju.«
 
Preberite tudi:

Brutalna resnica: tako poteka boj s koronavirusom v prvih vrstah (FOTO)



V prognozi za bolnišnice so predstavljeni tudi scenariji za primer, da bi ukrepi s 16. novembra prijeli zelo dobro (R=0,5), scenarij, kjer ukrepi primejo le delno (R=0,8), in scenarij, kjer ti ukrepi ne primejo (R=1,0 in upad zaradi prekuževanja). V prvem primeru bi imeli v bolnišnicah v začetku decembra okoli maj kot 600 covid pacientov, v drugem okoli 950, v tretjem pa približno toliko kot zdaj, torej okoli 1.200.

Če bodo ukrepi uspešni, bi imeli konec leta okoli 2.000 mrtvih zaradi covida 19, če pa ne bodo prijeli in bo R ostal okoli ena, pa bi bilo po projekciji konec leta še 500 mrtvih več, torej skupaj 2.500.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije