AGROMETEORLOŠKA NAPOVED
Nalivi, strele in toča klestili po pridelkih
Obeta se nekoliko manjši pridelek od lanskega, pa vendar kakovosten.
Odpri galerijo
Pridelek bo dober, a količinsko povprečen. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Čeprav se je poletje 2019 poslovilo kot nadpovprečno toplo in osončeno ter suho, vstop v meteorološko jesen kaže popolnoma drugačno sliko. V zadnjih dneh se je zelo ohladilo in v visokogorju je zapadel sneg, temperature zraka so tam padle pod ničlo.
Padavinska slika letošnjega poletja ni prinesla večjih težav s sušo v Sloveniji, čeprav je bila bera padavin skromnejša od običajne. Beležili smo le okrog 84 odstotkov dolgoletnega povprečja dežja na ravni države, na zahodu pa ponekod le za 40–60 odstotkov. Le nekateri deli vzhodne Slovenije so bili povprečno namočeni. Zelo suh je bil junij, padlo je le 50 odstotkov povprečne količine padavin. Julij je bil nadpovprečno namočen, avgust pa spet podpovprečno. Tudi trend upadanja poletnih padavin je na državni ravni statistično značilen in znaša v obdobju od leta 1961 okrog tri do štiri odstotke na desetletje. Že zadnjih pet poletij je imelo na državni ravni podpovprečno količino padavin.
posameznih dneh so temperature padle blizu 10 °C, v hribovitih predelih celo pod 5 °C. Le na Primorskem je bila ohladitev sprva nekoliko manj očitna; povprečne dnevne temperature zraka so bile še okoli 22 °C, a je svežino v ozračje prinašala močna burja.
Prehod hladne fronte je prineslo intenzivne padavine. Najmočneje je deževalo v severozahodnem, zahodnem in severnem delu države, kjer je od 7. do 9. septembra padlo več kot 80 mm padavin, lokalno celo več kot 100 mm. Tudi v večjem delu preostale Slovenije je padlo med 40 in 60 mm dežja, najmanj na skrajnem severovzhodu, okrog 20 mm. Na Koroškem se je znova razdivjalo močno neurje.
Obeta se nekoliko manjši pridelek od lanskega. Vzrok so suša in slabo vreme v času cvetenja vinske trte ali toča, ki je septembra klestila tudi v zaključnih fazah dozorevanja grozdja. Zgodnje sorte bodo pridelovalci lahko takoj potrgali, pri poznejših pa grozdje še ni primerno zrelo, zato jim preostane le varstvo pred gnilobo in postopno trganje pridelka. Kljub vsemu obetajo prve ocene količinsko povprečen, pa vendar kakovosten pridelek. Glavnina trgatve bo septembra. Kakovost pridelanega grozdja bo odvisna od vremena do trgatve pa tudi od ukrepov ob trti (odstranjevanje gnilega grozdja, listja ob grozdih) in pravilno izvedene postopne trgatve.
Med poljščinami je v tem času najbolj na udaru koruza. Večina posekov še ni primerna za siliranje, saj še ne dosegajo priporočene sušine. Kmetijski svetovalci priporočajo, da posevke pustijo dozorevati čim dlje oziroma do voščene zrelosti. Primeren čas za siliranje je treba določiti glede na stanje, tehnologi priporočajo upoštevanje mlečne črte. Koruza je primerna za siliranje, ko je od ene četrtine do ene polovice zrna temno rumene, od tri četrtine do ene polovice pa svetlo rumene barve.
Padavinska slika letošnjega poletja ni prinesla večjih težav s sušo v Sloveniji, čeprav je bila bera padavin skromnejša od običajne. Beležili smo le okrog 84 odstotkov dolgoletnega povprečja dežja na ravni države, na zahodu pa ponekod le za 40–60 odstotkov. Le nekateri deli vzhodne Slovenije so bili povprečno namočeni. Zelo suh je bil junij, padlo je le 50 odstotkov povprečne količine padavin. Julij je bil nadpovprečno namočen, avgust pa spet podpovprečno. Tudi trend upadanja poletnih padavin je na državni ravni statistično značilen in znaša v obdobju od leta 1961 okrog tri do štiri odstotke na desetletje. Že zadnjih pet poletij je imelo na državni ravni podpovprečno količino padavin.
Po toploti hlad
Ob ohladitvi ob koncu prve dekade septembra so povprečne dnevne temperature zraka padle pod dolgoletno povprečje, v Ljubljani je bilo 8. septembra za 2,3 °C, v Ratečah pa za 3 °C hladneje kot običajno za ta čas. Najbolj so se ohladila jutra, vVečina posekov koruze še ni primerna za siliranje.
Prehod hladne fronte je prineslo intenzivne padavine. Najmočneje je deževalo v severozahodnem, zahodnem in severnem delu države, kjer je od 7. do 9. septembra padlo več kot 80 mm padavin, lokalno celo več kot 100 mm. Tudi v večjem delu preostale Slovenije je padlo med 40 in 60 mm dežja, najmanj na skrajnem severovzhodu, okrog 20 mm. Na Koroškem se je znova razdivjalo močno neurje.
Dež ovira trgatev
Letos so trgatve v primerjavi z lanskim letom na sporedu pozneje. Zgodnje sorte grozdja bodo letos na Primorskem trgali kakšen teden pozneje kot lani, v drugih delih države bo zamuda še večja. V Podravju trgatev v primerjavi z lanskim letnikom zaostaja do dva tedna, a je še vedno deset dni pred dolgoletnim povprečjem.Kdor po mali maši (8. 9.) kosi, ta za pečjo suši.
Obeta se nekoliko manjši pridelek od lanskega. Vzrok so suša in slabo vreme v času cvetenja vinske trte ali toča, ki je septembra klestila tudi v zaključnih fazah dozorevanja grozdja. Zgodnje sorte bodo pridelovalci lahko takoj potrgali, pri poznejših pa grozdje še ni primerno zrelo, zato jim preostane le varstvo pred gnilobo in postopno trganje pridelka. Kljub vsemu obetajo prve ocene količinsko povprečen, pa vendar kakovosten pridelek. Glavnina trgatve bo septembra. Kakovost pridelanega grozdja bo odvisna od vremena do trgatve pa tudi od ukrepov ob trti (odstranjevanje gnilega grozdja, listja ob grozdih) in pravilno izvedene postopne trgatve.
Nalivi, strele in toča
Po podatkih vremenskega spletnega portala Istramet so na jugu Istre v samo dveh urah zabeležili več kot 11.000 strel ob prehodu hladne fronte. Nevihte so spremljali močni nalivi. Ponekod je klestila toča, naredila je ogromno škode na pridelkih in v rastlinjakih. Tudi pri nas so nevihte s točo v septembru uničevale pridelek v Vipavski dolini, Posavju, na Bizeljskem in v Beli krajini. Toča na dozorevajočih vrtninah povzroča veliko škodo. Če so posevki zelo prizadeti, je najprimerneje pridelke pobrati. Tako je pri fižolu, zelju ter drugih kapusnicah in korenasti zelenjavi, ki je ostala brez listov. Če rastline niso preveč prizadete, jim je priporočljivo pomagati z aminokislinskimi pripravki, sredstvi za varstvo rastlin in gnojili. Odstranimo poškodovane plodove in zelene dele. Plodovke se tudi ob večjih poškodbah lahko obrastejo, je pa potrebno varstvo rastlin.Zgodnje sorte bodo pridelovalci lahko takoj potrgali, pri poznejših pa grozdje še ni primerno zrelo.
Med poljščinami je v tem času najbolj na udaru koruza. Večina posekov še ni primerna za siliranje, saj še ne dosegajo priporočene sušine. Kmetijski svetovalci priporočajo, da posevke pustijo dozorevati čim dlje oziroma do voščene zrelosti. Primeren čas za siliranje je treba določiti glede na stanje, tehnologi priporočajo upoštevanje mlečne črte. Koruza je primerna za siliranje, ko je od ene četrtine do ene polovice zrna temno rumene, od tri četrtine do ene polovice pa svetlo rumene barve.
