Največ domačega mleka nam dajo Pike in Šeke

A boljše od kravjega je kozje, kobilje in kamelje. Najdražje je osličje, zato je sir pregrešno drag.
Fotografija: Irena in Dejan Orešnik se ukvarjata s kozami.
Odpri galerijo
Irena in Dejan Orešnik se ukvarjata s kozami.

Prvi junij je svetovni dan mleka. Leta 2001 ga je razglasila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), in sicer z namenom, da bi tudi tako spodbujala in krepila zavedanje javnosti o pomenu mleka v prehrani v vseh deželah sveta. Hkrati so na ta dan deležne večje pozornosti tudi dejavnosti, povezane s proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov.
V letu 2018 je prebivalec Slovenije porabil devet kg sira in skute.
V letu 2018 je prebivalec Slovenije porabil devet kg sira in skute.

V Sloveniji se je v letu 2019 po začasnih podatkih Statističnega urada RS z rejo goved ukvarjalo približno 30.000 kmetijskih gospodarstev. Vsa skupaj so redila približno 483.000 glav govedi, od tega je bilo 100.830 krav molznic. Najpogostejše kravje ime v Sloveniji v obdobju od 2000 do 2015 je bilo Pika. Tako je bilo namreč ime več kot 9900 kravam v Sloveniji. Tik za Pikami so bile po pogostosti Šeke (teh je bilo več kot 9600), tem pa so sledile Liske (več kot 6200).


Večino na slovenskih kmetijskih gospodarstvih pridelanega kravjega mleka odkupijo mlekarne in drugi odkupovalci. Leta 2019 je bilo odkupljenih približno 564.000 ton mleka, od tega so ga slovenske mlekarne odkupile skoraj 405.000 ton ali 72 odstotkov. V prvih treh mesecih leta 2020 so ga, ker se je izvoz na italijanski trg zaradi pandemije koronavirusne bolezni zaprl, odkupile še več; marca 2020 je bil ta delež 78-odstoten.


Slovenske mlekarne so v 2019 proizvedle 164.422 ton konzumnega mleka, 45.032 ton fermentiranih mlečnih izdelkov, 16.104 tone kravjega sira, 12.152 ton smetane in 2537 ton masla. V Sloveniji je v letu 2018 obstajalo 252 podjetij, katerih glavna dejavnost je bila predelava mleka.
 

Kozje, kobilje, osličje in kamelje


Na svetovni dan mleka ne smemo pozabiti niti na ovčje in kozje mleko, poznamo pa tudi kobilje in kamelje. Na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji so v letu 2018 priredili 617 ton ovčjega in 1677 ton kozjega mleka. Prav kozje mleko je v zadnjih letih postalo zelo priljubljeno. Irena Orešnik iz istoimenskega sirarstva iz Šentjošta nad Horjulom pove: »Ni vsako kozje mleko enako. Pomembna je krma in da se živali pasejo, kar izjemno vpliva na lastnosti mleka, ne samo kozjega, temveč tudi drugih vrst. Mleko naj bo čim manj časa skladiščeno, pomembno je, da je predelano surovo, torej da ni pasterizirano. Da je torej tako, kakršno ga je dala mati narava, v našem primeru koza. Je zelo pomemben vir kalcija in je lažje prebavljivo od drugih vrst mleka, ker ima manj maščobe kot kravje in bistveno manj kot ovčje. Maščoba je naravno homogenizirana. Maščobne celice pri kozjem mleku so bistveno manjše od maščobe pri kravjem oziroma ovčjem mleku. Zanimivo je, da se na kozjem skoraj ne bo naredila smetana na vrhu posode, ker je maščoba razpršena znotraj tekočine. Ker so maščobne celice tako majhne, se zelo hitro navzame kakšnega tujega vonja. Maščoba je tista, na katero se te vonjave lahko nalepijo. Če bo kozje mleko stalo samo nekaj minut, kjer je kak smrad, bo že prevzelo ta vonj oziroma smrad.«


Kaj pa kobilje mleko, ga poznate? Tudi tega lahko že več let kupujemo na našem trgu. Z njim se pri nas ukvarjajo v podjetju LacMar iz Grosupljega. Manca Knap, doktorica znanosti s področja živilstva, je vodja razvoja in prodaje. Je res, da je kobilje mleko najbolj podobno človeškemu materinemu mleku? »Da, res je, po sestavi je kobilje mleko zelo podobno človeškemu,« odgovarja Knapova. »Pitje kobiljega mleka priporočamo vsem, ki trpijo za raznimi avtoimunimi boleznimi. To so gastritis, kolitis, kronova bolezen, multipla skleroza, razne dermatološke tegobe, ki jih je veliko in kjer dosegamo izredno lepe rezultate. To so tegobe, ki so posledica oslabljenega imunskega sistema, kar povzroči kronična vnetja. Posebni skupini, ki se jima priporoča uživanje kobiljega mleka, so otroci (tudi dojenčki) in starostniki. Pitje tega mleka priporočamo tudi zdravim za krepitev imunskega sistema. To se vidi po laseh in nohtih, koža se izčisti, izboljša se tudi splošno počutje.«

Hipokrat je v svojih zapiskih večkrat omenjal osličje mleko. Najpogosteje je z njim zdravil zastrupitve in poškodbe na koži. Egipčanska kraljica Kleopatra, ki je slovela po svoji lepoti, je bila znana po tem, da se je kopala v osličjem mleku. Seveda je primerna tudi cena tega mleka. Za liter svežega osličjega mleka je treba odšteti 30 evrov in več, sir pa dosega ceno tudi po 1000 evrov za kilogram. Ne smemo namreč pozabiti, da zaradi manj maščob za kilogram sira potrebujemo 25 litrov osličjega mleka.


Na kratko še o kameljem mleku, ki je po sestavi zelo blizu materinemu mleku in je še lažje prebavljivo. Je bolj zdravo kot kravje, saj vsebuje petkrat več vitamina C in manj laktoze, velja pa tudi za manj mastno. Zato je primerno tako za diabetike kot za tiste, ki ne prenašajo laktoze. Medtem ko beljakovine kravjega mleka uničujejo želodec, jih beljakovine kameljega mleka krepijo. Kamelje mleko vsebuje tudi manj holesterola kot kravje in kozje. Še podatek o ceni: liter kameljega mleka stane približno 15 evrov. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije