SLOVENIJA IZ SRCA
Najstarejše mesto ima najstarejšo vinsko klet
Ptuj je ustvarjalen in živahen, in to ne le v času kurentovanja.
Odpri galerijo
Pogled z grajskega griča na Dravo in Ptujsko jezero
Ptuj se ponaša z dolgo zgodovino, s srednjeveško podobo starega mestnega jedra, stisnjenega med vznožje Ptujskega gradu in Dravo, ter bogato vinsko tradicijo v bližini vinorodnih Haloz in Slovenskih goric. To tradicijo vse uspešneje prepletajo s posodabljajočo se kulinarično ponudbo in dogodki.
Staro srednjeveško mestno jedro Ptuja ni prav veliko, zlahka ga prehodimo ne glede na to, kje začnemo ogled, vmes lahko posedimo na enem izmed gostinskih vrtov in opazujemo vzdušje v mestu. Na vzhodnem obrobju mestnega jedra je na Minoritskem trgu istoimenski samostan z bogato knjižnico in arkadnim dvoriščem, prizoriščem poletnih kulturnih prireditev. Streljaj naprej je mogočna zgradba mestne hiše, delo dunajskega arhitekta Maxa Ferstla.
Z Mestnega trga se ni težko usmeriti proti Mestnemu stolpu na Slovenskem trgu. Stolp, viden iz vseh delov Ptuja, ima čebulno streho in antične spomenike, vzidane v stene, poseben pa je zato, ker na strani, obrnjeni proti gradu, ure ni, saj grajska gospoda ni želela prispevati svojega deleža zanjo. Pred stolpom stoji skoraj pet metrov visok spomenik, nagrobnik in nekdaj tudi pranger. Na osrednjem reliefu je upodobljen Orfej, zato se ga je prijelo ime Orfejev spomenik.
Cerkev sv. Jurija je kar malce skrita za Mestnim stolpom, mimo nje in kipa sv. Jurija, enega izmed zaščitnikov mesta, pridemo na teraso, s katere se odpira pogled na prostoren Novi trg z nedavno prenovljeno ptujsko tržnico. Za obiskovalce so zanimivi panoji, na katerih je predstavljena zgodovina mesta, tudi obdobje, ko je po prihodu Rimljanov doživelo razcvet in je na območju Poetovione po različnih ocenah živelo približno 30.000 prebivalcev. Ko se vračamo na Slovenski trg, pridemo mimo Turističnoinformacijskega centra na Prešernovo ulico, v srednjem veku z imenom Žitna ulica glavno mestno žilo, na kateri se je največ trgovalo.
Bogata zgodovina Ptuja je tesno prepletena z vinsko tradicijo že od rimskega obdobja. Prelomen je trnutek, ko so v mesto prišli minoriti. Zgradili so samostan in pod njim v središču mesta uredili tudi vinsko klet, ki je začela delovati leta 1239. Vse od takrat sta na Ptuju živi kletarjenje in vinarstvo. Več kot 780 let tako že deluje Ptujska klet, najstarejša v Sloveniji, ki je danes znana po blagovni znamki Pullus, v arhivu pod mestom pa hrani prav posebno vino – zlata trta 1917.
Za obisk Ptujske kleti se je treba dogovoriti, prav tako za obisk Vinoteke Kobal ter vinske kleti in vinoteki Osterberger v Hotelu Mitra, obe na Prešernovi cesti. V najstarejši ptujski hiši je prvo odprl enolog Bojan Kobal, ki so ga v priznani reviji Decanter poimenovali za kralja sauvignonov, druga nosi ime prvega lastnika, vinogradnika in veletrgovca z vini iz konca 19. stoletja. Ob nedeljah ob 14. uri se lahko udeležimo vinske pokušine v grajski kleti. V njej so razstavljeni eksponati iz bogate zgodovine vinogradništva na Ptujskem, v vitrinah pa vina z območja Slovenskih goric in Haloz, nagrajena na ptujskem vinskem ocenjevanju. Posebnost je sod velikan, v katerem lahko med pokušinami tudi posedimo.
Če nas bo pot že zanesla na Ptujski grad, si kaže ogledati tudi muzejske zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož v njem. V nekdanji grajski konjušnici je postavljena zbirka ptujskih mask, zlasti koranta ali kurenta. Zbirka glasbil spada med najbogatejše v Sloveniji, v zbirki fevdalne stanovanjske kulture med drugim pritegnejo pogled velike bruseljske tapiserije, v zbirki orožja so na ogled predmeti iz obdobja od 15. do 20. stoletja, najvišje nadstropje pa je namenjeno grajski galeriji.
Ptujski gostinci v zadnjem času za večjo prepoznavnost vedno bolj iščejo navdih v zgodovinskih prizoriščih mesta in lokalnih sestavinah, kot so bučno olje in žitarice. Povezali so se pod skupno blagovno znamko Okusi Ptuja, sestavili enoten meni, ki vključuje značilne jedi širšega območja, zdaj pa ga ponuja sedem gostiln in restavracij po enotni ceni. Bolj v šali kot zares lahko rečemo, da je tako mogoče predjed poskusiti v eni, glavno jed v drugi in sladico v tretji. V sklopu uveljavljanja ptujske kulinarike konec avgusta kot novost pripravljajo Večerjo na ptujskem pešmostu, na razgledni točki nad reko Dravo. Dogodek pripravljajo Gostilna Ribič, lokalni vinarji, Ptujska klet in vinar Kobal Wines.
Staro srednjeveško mestno jedro Ptuja ni prav veliko, zlahka ga prehodimo ne glede na to, kje začnemo ogled, vmes lahko posedimo na enem izmed gostinskih vrtov in opazujemo vzdušje v mestu. Na vzhodnem obrobju mestnega jedra je na Minoritskem trgu istoimenski samostan z bogato knjižnico in arkadnim dvoriščem, prizoriščem poletnih kulturnih prireditev. Streljaj naprej je mogočna zgradba mestne hiše, delo dunajskega arhitekta Maxa Ferstla.
Minoritski samostan
Z Mestnega trga se ni težko usmeriti proti Mestnemu stolpu na Slovenskem trgu. Stolp, viden iz vseh delov Ptuja, ima čebulno streho in antične spomenike, vzidane v stene, poseben pa je zato, ker na strani, obrnjeni proti gradu, ure ni, saj grajska gospoda ni želela prispevati svojega deleža zanjo. Pred stolpom stoji skoraj pet metrov visok spomenik, nagrobnik in nekdaj tudi pranger. Na osrednjem reliefu je upodobljen Orfej, zato se ga je prijelo ime Orfejev spomenik.
Cerkev sv. Jurija je kar malce skrita za Mestnim stolpom, mimo nje in kipa sv. Jurija, enega izmed zaščitnikov mesta, pridemo na teraso, s katere se odpira pogled na prostoren Novi trg z nedavno prenovljeno ptujsko tržnico. Za obiskovalce so zanimivi panoji, na katerih je predstavljena zgodovina mesta, tudi obdobje, ko je po prihodu Rimljanov doživelo razcvet in je na območju Poetovione po različnih ocenah živelo približno 30.000 prebivalcev. Ko se vračamo na Slovenski trg, pridemo mimo Turističnoinformacijskega centra na Prešernovo ulico, v srednjem veku z imenom Žitna ulica glavno mestno žilo, na kateri se je največ trgovalo.
Vinska tradicija
Bogata zgodovina Ptuja je tesno prepletena z vinsko tradicijo že od rimskega obdobja. Prelomen je trnutek, ko so v mesto prišli minoriti. Zgradili so samostan in pod njim v središču mesta uredili tudi vinsko klet, ki je začela delovati leta 1239. Vse od takrat sta na Ptuju živi kletarjenje in vinarstvo. Več kot 780 let tako že deluje Ptujska klet, najstarejša v Sloveniji, ki je danes znana po blagovni znamki Pullus, v arhivu pod mestom pa hrani prav posebno vino – zlata trta 1917.
Starosta turističnega novinarstvaMed mnogimi pomembnimi možmi, ki jih je dal Ptuj, je tudi Milenko Šober, novinar in publicist, starosta radijskega in turističnega novinarstva. Društvo turističnih novinarjev Slovenije, MO Ptuj, Zavod za turizem Ptuj in Hotel Mitra so 18. avgusta, na dan, ko se je leta 1923 Milenko rodil, na njegovi rojstni hiši v Prešernovi ulici 16 odkrili spominsko ploščo. Novinarsko pot je začel na Radiu Ljubljana leta 1947, v zgodnjih 60. letih se je začel ukvarjati s turizmom. Rad je imel morje in skoraj štiri desetletja je bil urednik Oddaje o morju in pomorščakih. Ustanovil in vodil je Sekcijo turističnih novinarjev, predhodnico današnjega Društva turističnih novinarjev Slovenije, bil pa je tudi dolgoletni član komiteja direktorjev Svetovne federacije turističnih novinarjev in piscev.
Za obisk Ptujske kleti se je treba dogovoriti, prav tako za obisk Vinoteke Kobal ter vinske kleti in vinoteki Osterberger v Hotelu Mitra, obe na Prešernovi cesti. V najstarejši ptujski hiši je prvo odprl enolog Bojan Kobal, ki so ga v priznani reviji Decanter poimenovali za kralja sauvignonov, druga nosi ime prvega lastnika, vinogradnika in veletrgovca z vini iz konca 19. stoletja. Ob nedeljah ob 14. uri se lahko udeležimo vinske pokušine v grajski kleti. V njej so razstavljeni eksponati iz bogate zgodovine vinogradništva na Ptujskem, v vitrinah pa vina z območja Slovenskih goric in Haloz, nagrajena na ptujskem vinskem ocenjevanju. Posebnost je sod velikan, v katerem lahko med pokušinami tudi posedimo.
Okusi Ptuja po enotni ceni
Če nas bo pot že zanesla na Ptujski grad, si kaže ogledati tudi muzejske zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož v njem. V nekdanji grajski konjušnici je postavljena zbirka ptujskih mask, zlasti koranta ali kurenta. Zbirka glasbil spada med najbogatejše v Sloveniji, v zbirki fevdalne stanovanjske kulture med drugim pritegnejo pogled velike bruseljske tapiserije, v zbirki orožja so na ogled predmeti iz obdobja od 15. do 20. stoletja, najvišje nadstropje pa je namenjeno grajski galeriji.
Društvo turističnih novinarjev Slovenije (TNS) pod vodstvom predsednika Draga Bulca se je odzvalo na pobudo Nedeljskih novic, da člani prispevajo svoj kamenček v mozaik podpore slovenskemu turizmu, ki ga je prizadela koronakriza. Člani Društva turističnih novinarjev Slovenije so se odpovedali honorarju.
Ptujski gostinci v zadnjem času za večjo prepoznavnost vedno bolj iščejo navdih v zgodovinskih prizoriščih mesta in lokalnih sestavinah, kot so bučno olje in žitarice. Povezali so se pod skupno blagovno znamko Okusi Ptuja, sestavili enoten meni, ki vključuje značilne jedi širšega območja, zdaj pa ga ponuja sedem gostiln in restavracij po enotni ceni. Bolj v šali kot zares lahko rečemo, da je tako mogoče predjed poskusiti v eni, glavno jed v drugi in sladico v tretji. V sklopu uveljavljanja ptujske kulinarike konec avgusta kot novost pripravljajo Večerjo na ptujskem pešmostu, na razgledni točki nad reko Dravo. Dogodek pripravljajo Gostilna Ribič, lokalni vinarji, Ptujska klet in vinar Kobal Wines.
