Najprej kraljica, nato še zdravnica
Na prestolu rdečke so kot prvo okronali 22-letno študentko medicine Vanjo Srkoč.
Odpri galerijo
Okronal jo je predsednik društva brajdašev Bogomir Jaug.
V Brezovcih v občini Puconci se je pisala zgodovina »vina«: ko gre za domačo rdečko in druge aromatizirane fermentirane pijače iz grozdja nežlahtne vinske trte samorodnice (šmarnica, klinton, jurka), jih po zakonodaji ne smemo poimenovati vino, saj je vino produkt alkoholnega vrenja plodov žlahtne vinske trte.
Društvo brajdašev Prekmurja je za svoje člane pripravilo srečanje, na katerem so okronali prvo kraljico rdečke oz. pijače dr. Brajdaš, tako poimenovane zaradi tega, ker lastniki trt (brajdaši) rdečke ne škropijo in je v tem pogledu zelo zdrava.
Na prestol so posadili Vanjo Srkoč, 22-letno študentko četrtega letnika medicinske fakultete v Mariboru, doma iz bližnje Gorice. Simpatična Prekmurka bo kmalu nastopila tudi na razglasitvi rezultatov tretjega državnega ocenjevanja pijač iz samorodnic, ki vsako leto poteka v pubu Geza se zeza v Beltincih.
Prav idejni oče ocenjevanja, humorist in podjetnik Geza Farkaš, je s predsednikom društva Bogomirjem Jaugom ter gospodarjem in blagajnikom Dragom Karom vodil postopek kronanja. Ob zvokih harmonike je kraljica in bodoča zdravnica Vanja prisegla, da bo po svojih zmožnostih promovirala društvo in koristnost pitja rdečke na zmeren način ter sploh kulturo pitja pijače iz samorodnic.
Kot sta nam povedala prvi predsednik društva Edi Titan in Rudi Cipot, pobudnik ustanovitve društva, članov nimajo veliko, a so zraven sami ljubitelji rdečke, ki pijačo pridelujejo zgolj zase in za prijatelje. Tistih, ki rdečko pridelujejo tudi za trg, ni zraven, ker jim društvo zaradi togih predpisov države in mnogih birokratskih ovir ne more pomagati.
»Člani se pogosto srečujemo, družimo in izmenjujemo izkušnje. Seveda se srečujemo tudi s predstavniki sorodnih društev, kjer si imamo kaj povedati o pijači iz samorodnic. Vsakdo izmed nas ima najraje svojo domačo brajdo. Že tri leta smo imeli tudi društvena ocenjevanja naših rdečk, seveda pa tako društvo kot posamezniki sodelujemo tudi na državnem ocenjevanju v Beltincih,« je dejal Rudi Cipot.
Zavzemajo se za ohranjanje tradicije vzgoje samorodnih trt in arhitekturne podobe naše krajine. Brajda je bila nekoč pri skorajda vsaki hiši na Goričkem in ravenskem kot ohišnica ali pa je krasila vrtove in sadovnjake. Tega si brajdaši želijo tudi v prihodnje.
Geza se tudi s kraljico zeza!
Društvo brajdašev Prekmurja je za svoje člane pripravilo srečanje, na katerem so okronali prvo kraljico rdečke oz. pijače dr. Brajdaš, tako poimenovane zaradi tega, ker lastniki trt (brajdaši) rdečke ne škropijo in je v tem pogledu zelo zdrava.
Na prestol so posadili Vanjo Srkoč, 22-letno študentko četrtega letnika medicinske fakultete v Mariboru, doma iz bližnje Gorice. Simpatična Prekmurka bo kmalu nastopila tudi na razglasitvi rezultatov tretjega državnega ocenjevanja pijač iz samorodnic, ki vsako leto poteka v pubu Geza se zeza v Beltincih.
Prav idejni oče ocenjevanja, humorist in podjetnik Geza Farkaš, je s predsednikom društva Bogomirjem Jaugom ter gospodarjem in blagajnikom Dragom Karom vodil postopek kronanja. Ob zvokih harmonike je kraljica in bodoča zdravnica Vanja prisegla, da bo po svojih zmožnostih promovirala društvo in koristnost pitja rdečke na zmeren način ter sploh kulturo pitja pijače iz samorodnic.
Kot sta nam povedala prvi predsednik društva Edi Titan in Rudi Cipot, pobudnik ustanovitve društva, članov nimajo veliko, a so zraven sami ljubitelji rdečke, ki pijačo pridelujejo zgolj zase in za prijatelje. Tistih, ki rdečko pridelujejo tudi za trg, ni zraven, ker jim društvo zaradi togih predpisov države in mnogih birokratskih ovir ne more pomagati.
Brajda je bila nekoč pri skorajda vsaki hiši na Goričkem in Ravenskem kot ohišnica ali pa je krasila vrtove in sadovnjake.
»Člani se pogosto srečujemo, družimo in izmenjujemo izkušnje. Seveda se srečujemo tudi s predstavniki sorodnih društev, kjer si imamo kaj povedati o pijači iz samorodnic. Vsakdo izmed nas ima najraje svojo domačo brajdo. Že tri leta smo imeli tudi društvena ocenjevanja naših rdečk, seveda pa tako društvo kot posamezniki sodelujemo tudi na državnem ocenjevanju v Beltincih,« je dejal Rudi Cipot.
Zavzemajo se za ohranjanje tradicije vzgoje samorodnih trt in arhitekturne podobe naše krajine. Brajda je bila nekoč pri skorajda vsaki hiši na Goričkem in ravenskem kot ohišnica ali pa je krasila vrtove in sadovnjake. Tega si brajdaši želijo tudi v prihodnje.
