KONEC ŠOLSKEGA LETA

Nagrada in potrditev truda

Objavljeno 31. maj 2019 22.10 | Posodobljeno 31. maj 2019 22.10 | Piše: Natalija Mljač

Do konca šolskega leta ni več daleč, zato je prav, da pravočasno razmislimo, kako bomo obdarili otroka ob tej priložnosti.

Za darilo lahko izbere, kaj bo določen dan počela družina: kam bodo šli, kaj bodo jedli … FOTO: Guliver/Getty Images
Darilo naj otrok razume kot nagrado in potrditev svojega truda. Če se mora veliko učiti za dosego kakšnega uspeha, je darilo ob koncu leta toliko pomembnejše, kot če denimo odlične ocene doseže brez pretiranega učenja, pravi šolska psihologinja dr. Sabina Jurič Šenk. Najti moramo področja, na katerih je dober, in spodbujati njegov talent ter pokazati navdušenje nad vsem, česar se nauči ali kar doseže (recimo nastop v glasbeni šoli, razstava izdelka na dnevu odprtih vrat v šoli, odlična ocena pri naravoslovju).

image
Sabina Jurič Šenk: »Darilo naj bo prilagojeno razvojnemu obdobju in otrokovemu zanimanju, spodbuja naj ustvarjalnost in samoiniciativnost.« FOTO: osebni arhiv
"S spodbudo in pohvalo, predvsem pa spremljanjem, otroku pomagamo, da svoj talent še bolj razvija in uživa v uspehih, ki so zanj že sami po sebi nagrada. Na področjih, na katerih mu gre težje in se mora veliko pripravljati – na primer določena vaja pri gimnastiki, popravljanje ocene pri angleščini, predstavitev domačega branja pred razredom, če mu je nastopanje zoprno … –, pa je darilo še dodatna motivacija in potrditev. Z darilom poudarimo, da smo opazili njegov trud in da smo ponosni na to, koliko energije in časa je vložil v učenje in doseganje cilja."

Vzgajamo tako, da obdarovanja ne pričakuje, darilo naj bo le nagrada za trud in dodatna motivacija.

image
Darilo je lahko tudi dražje oblačilo določene blagovne znamke ali izlet z vrstniki, denar lahko zbere več sorodnikov. FOTO: Guliver/Getty Images

Kakšno darilo izbrati? Pomembno je, pravi psihologinja, da je darilo na neki način povezano z doseženim ciljem, denimo pripomoček, ki mu bo pomagal še lažje opraviti nalogo – športna oprema, če se ukvarja s športom, računalniški program, če ga potrebuje za izdelavo seminarjev, izlet na morje, če je uspešno zagovarjal nalogo pri geografiji. "Ključno je krepiti občutek, da s trudom lahko doseže tudi cilje, ki se mu na prvi pogled zdijo nedosegljivi."

Dragoceno ni nujno drago

image
Darilo je lahko tudi, da starši na izbran dan namesto njega pospravijo njegovo sobo ali mu očistijo kolo, pravi psihologinja. FOTO: Guliver/Getty Images
Sogovornica poudarja pomen zavedanja, da ni bistvena vrednost darila, temveč način, kako ga izročimo, s katerimi besedami ga pospremimo. Darilo namreč pokaže poznavanje otroka, njegovih potreb in tudi našo pripravljenost, da poiščemo nekaj, kar je zanj dragoceno: ne kupimo prve čokolade ob blagajni, temveč poiščemo tisto, ki jo ima najraje. Po njenem mnenju so zelo pomembna darila, ki otroka povezujejo z nami (skupni izleti), sosedi (družabne in druge igre), sošolci (sošolec prespi pri otroku doma in skupaj preživita vikend), in pripomorejo k širjenju znanju in izkušenj (tečaj španščine, učenje kiparjenja, pogovor z osebo, ki jo občuduje, obisk tekme, na kateri igrajo igralci, nad katerimi je navdušen).

"Če si na primer vrtčevska deklica želi imeti žago, brusilnik in pilo, ker njen oče veliko časa preživi pri obdelovanju lesa, lahko to pomeni, da bodo zanjo dragocena tudi darila, prek katerih se bo prav tako lahko povezala z očetom, mogoče pri peki potice, hoji v hribe ali igranju namiznega tenisa. Kot pri vseh stvareh je tudi pri darilih treba brati med vrsticami. Otrok, ki si želi imeti neko igračo, ker jo imajo vsi vrstniki, želi med drugim sporočiti, da se ne zna najbolje vključiti v skupino, ne ve, kako bi pristopil, in potrebuje medij, torej igračo, ki mu bo pri tem pomagala. Ko to opazimo, mu lahko z zgledom, pogovorom in konkretnimi nasveti pomagamo, da se vrstnikom približa tudi brez igrače."

Brez slabe vesti

Če je darilo, ki si ga otrok želi, predrago in ga zato ne bomo kupili, otroku to povemo, vendar ne razlagamo, da nimamo denarja, da si tega ne moremo privoščiti, da so drugi premožnejši. Saj tudi neprimerne igrače (npr. računalniške igrice z neprimernimi vsebinami) ne bi kupili, pa se ob tem ne bi počutili slabo. Otrok bo razumel, da nečesa pač ne bo dobil, ker tega starši ne želijo kupiti, ne pa zato, ker niso dovolj dobri, premožni, vredni. »Če se starši zaradi finančnega stanja ne počutijo drugorazredni, tudi otrok nima razloga, da bi se tako počutil. Darilo, ki ga spremljata starševska iskrena pohvala in ponos, otrok doživi kot zelo pozitivno. Po drugi strani je zelo drago darilo, za katero starši v zameno zahtevajo veliko hvaležnost, poslušnost ali kaj drugega, otroku bolj v breme kot v veselje. Ključno je, s kakšno držo in na kakšen način je darilo izročeno.«
Deli s prijatelji