JAME

Nad vsemi visi damoklejev meč

Objavljeno 10. julij 2019 20.40 | Posodobljeno 10. julij 2019 20.40 | Piše: Primož Hieng

Kraški svet in jame ustvarjajo razgibano in raznoliko površje, bogato z vodnimi izviri in najbolj ekonomično podtalnico na svetu.

Marjan Batagelj, predsednik uprave Postojnske jame
Kraški svet in jame ustvarjajo razgibano in raznoliko površje, bogato z vodnimi izviri in najbolj ekonomično podtalnico na svetu. V jamah najdemo najmanj 175 za življenje izjemno pomembnih mineralov. V njih je unikatno življenjsko okolje tako za redke živalske vrste kot za občutljive arheološke in paleontološke najdbe.
image
Prva znanstveno opisana jamska žival je v Postojnski jami najden drobnovratnik leta 1831.

Jame po vsem svetu vsako leto obišče več kot 150 milijonov ljudi. Prav zato turistične jame, med katere se kot največja v Evropi uvršča tudi Postojnska jama, »vse bolj prevzemajo pomembno vlogo pri zaščiti in ohranjanju krajev, kjer se gostje lahko podučijo o edinstvenih naravnih, kulturnih in zgodovinskih virih«, je ob mednarodnem dnevu jam – tega praznujejo po vsem svetu 6. junija – povedal Brad Wuest, predsednik združenja ISCA.

»Nad mano, nad nami vsemi ves čas visi damoklejev meč, ki je v kapniški obliki prisoten tudi v naši Postojnski jami,« pravi predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj. »In damoklejev meč je v sodobnem času trajnost. Če mi sami ne bomo obvarovali tega izjemnega čudesa, ki nam je bilo pred 200 let zaupano v čuvanje, kdo bi znal to bolje od naših izkušenih vodnikov, voznikov, skrbnikov? Če odgovornost sprejmeš, potem ti narava to hvaležno vrača.«
image
Človeška ribica je bila leta 1797 prva najdena jamska žival.

Jame imajo veliko večji vpliv na naše življenje, kot si predstavljamo. Od naše skrbi zanje in za jamski sistem je odvisna kakovost vode in hrane, ki jo uživamo. »Jame ne prinašajo življenjskih koristi le tistim 25 odstotkom svetovne populacije, ki živijo v bližini ali uporabljajo vodo iz kraških vodonosnikov, temveč vsemu človeštvu,« razlaga dr. George Veni, izvršni direktor Nacionalnega jamskega in kraškega raziskovalnega inštituta ter predsednik Mednarodne zveze speleologov.

Čeprav je večina jam v kraškem svetu, poznamo tudi lavine jame, peščene in ledeniške. V slednjih najdemo kapnike, v najhladnejših predelih tudi ledene formacije. Skoznje tečejo neokrnjene reke, nekatere jame so celo pod oceanom. So biodiverzitetno bogate ter dom mnogo rastlinam in divjim živalim. Nekatere – kot je človeška ribica v Postojnski jami – najdemo zgolj tam, razlaga dr. Veni.
image
Čarobni vrt – skriti del Postojnske jame

Jame so v zgodovini pogosto imele zelo pomembno vlogo. Ljudem so dajale streho nad glavo, iz netopirjih iztrebkov, najdenih v njih, so izdelovali gvano smodnik in gnojilo, francoska Bedeilhac Cave je služila kot vojno letališče med drugo svetovno vojno. Kot zanimivost temne plati zakona: sloviti kriminalec Jesse James je jamo uporabljal za skladiščenje ukradenega blaga in – podobno kot Erazem Predjamski – za skrivališče.

»Danes jih obravnavamo bolj racionalno. Zavedamo se njihove vrednosti in s trajnostnim pristopom skrbimo zanje. V Postojnski jami, ki velja za zibelko speleobiologije, redno sodelujemo s slovenskimi in svetovno priznanimi znanstveniki. Raziskave in znanstvene meritve opravljajo izkušeni biologi in speleologi. Slednji odkrivajo jame, jih raziskujejo in poudarjajo, da na svetu obstaja še ogromno takih, v katere človek ni stopil,« pravijo v družbi Postojnska jama.
image
Briljant je simbol krasa in jame.

Še nekaj nadvse zanimivih podatkov. Prvi zabeležen turistični obisk jame se je zgodil v Postojnski jami v Sloveniji leta 1213. Najstarejši podpis je v Rovu starih podpisov. Prve raziskave klasičnega krasa so bile narejene v Postojnski jami leta 1683. Ta letnica označuje začetek nove znanstvene vede speleologije. Prva jamska žival je bila najdena v Postojnski jami leta 1797. Poimenovali so jo človeška ribica ali proteus.

Prva znanstveno opisana žival je bil leta 1831 najden drobnovratnik. Največja biotska raznovrstnost na svetu je priznana Postojnski jami, v kateri je bilo najdenih 114 pravih jamskih živali. Prve uradne vstopnice za turistični ogled so bile prodane v jami Vilenica leta 1633.
image
Damoklejev meč v Postojnski jami FOTOGRAFIJE: ARHIV POSTOJNSKE JAME

Najgloblja na svetu je z 2212 metri Veryovkina Cave v Gruziji. Najdaljša je 651 km dolga Mammoth Cave v ZDA. Najstarejše znane poslikave (64.000 let) najdemo v jamah Maltravieso in La Pasiega v Španiji. Najstarejša je Reed Flute na Kitajskem z napisi iz leta 792.
Deli s prijatelji