POHOD

Na vrh Triglava bodo nesli bohinca z jezerskega dna

Objavljeno 17. julij 2018 19.55 | Posodobljeno 17. julij 2018 19.55 | Piše: Tina Horvat

Na pohodu ob 240. obletnici vzpona tudi ekipa Novic. Kot štirje srčni možje smo pot začeli v vasi Savica.

Čez planino Konjščica proti Velemu polju. FOTO: Tina Horvat
SREDNJA VAS V BOHINJU – Dokler se niso leta 1778 na pobudo barona Žige Zoisa opogumili štirje Bohinjci in se podali v neznano visokogorsko divjino, je bil Triglav domovanje bogov in neosvojljiv vladar vseh okoliških gora. O njem so se spletale številne bajke in miti, na goro pa se ni hodilo, ker je bila preveč nedostopna, visoka in strašna. Za Bohinjce je leto 2018, torej 240 let po tem, ko so štirje srčni možje stopili na vrh, praznično leto, ki ga obhajajo s številnimi dogodki. Med njimi je bil pohod po sledeh prvopristopnikov, na katerem smo občutili, kako pogumni in vztrajni so bili v resnici ti možje. Pohoda se je udeležila tudi ekipa Slovenskih novic.

image
Prvi žig v vasi Savica, pri rojstni hiši prvopristopnika Štefana Rožiča FOTO: Tina Horvat

»Osnovna ideja je, da se spomnimo prvih pristopnikov, ki so takrat opravili izjemno dejanje. A pri tem nikakor ni šlo samo za romantiko, kot si morda zdaj predstavljamo, ampak so iskali predvsem gospodarski motiv, konkretno rudo. Ni šlo za osvojitev, ampak za preživetje! Nobene druge razlage ni, da bi v tistem času hribov in bogaboječi Bohinjci kar tako šli v ta nedostopni svet mitov in legend, kjer so samo skale. S pohodom si želimo tudi pokazati, da pohodništvo ni tekmovanje s časom, ampak doživetje. Da si je za Triglav treba vzeti čas in da je gorništvo čudenje, raziskovanje in odkrivanje,« sta nam med potjo razložila Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, in Bojan Traven, predsednik odbora za praznovanje 240. obletnice.

»Neverjetno, kakšni kerlci so bili ti štirje Bohinjci. Slišal sem, da je bil greben tako ozek, da so ga morali kar zajahati. Res jih občudujem, zato sem tudi šel na ta pohod,« pove Erih Mihelak iz Oplotnice. Rosanda Rojko iz Vurberka doda, da se ga je bilo res vredno udeležiti, saj je priti na Triglav vedno izjemno doživetje. »A to, kar so storili prvopristopniki, po sledeh katerih mi tukaj hodimo, je res spoštovanja vredno.«

Pot po sledeh prvopristopnikov se začne v vasi Savica, pri rojstni hiši lovca Štefana Rožiča, enega od štirih srčnih mož, nato pa se pne čez Senožeta do Stare Fužine, Srednje vasi, Uskovnice in Konjščice do Vodnikovega doma na Velem polju. Od tam vodi čez Kredarico na vrh in potem mimo doma na Planiki nazaj do Vodnikovega doma ter skozi dolino Voje vse do Bohinjskega jezera. Seveda peš, tako kot prvopristopniki, vse do spomenika štirim srčnim možem.

Na pohodu srečamo tudi Bohinjca Primoža Rauterja in Matjaža Komarja, prvi je iz šivalnice in delavnice odprtih vrat, v kateri nastajajo izjemni in edinstveni rokodelski izdelki, od nahrbtnikov in copat do nakita in rezbarij, drugi pa je del znane bohinjske družinske zgodbe o uspehu, saj je zet Krsta Tripića, legendarnega ustanovitelja hotela in penziona Tripič v Bohinjski Bistrici.
Prijatelja iz otroštva sta se nedavno odločila, da bosta šla na Triglav kar peš od doma, potem pa sta izvedela za pohod. »Ta obletnica je zbudila v nama klic prednikov. Ponosna sva, da sva lahko del te zgodbe in da imava takšen privilegij, da živiva in delava v tako izjemnem okolju, kot je Bohinj,« pove Primož, Matjaž pa doda, da sta prvi pohod izkoristila tudi za oglede, saj bodo na drugem pohodu na vrh Triglava odnesli potopljenega bohinca, to je domače bohinjsko vino, ki ga že več let potapljajo v Bohinjsko jezero.

Pot in pohod so si zamislili v Turizmu Bohinj v sodelovanju s podpredsednikom Planinske zveze Slovenije Martinom Šolarjem, ki je tudi eden od pobudnikov. Vodja varnosti na pohodu je bil član gorske reševalne službe (GRS) Bohinj Robert Klančar. Ob obletnici so v Turizmu Bohinj izdali posebno knjižico Po sledeh prvopristopnikov, v kateri lahko zbirate žige planinskih postojank ob tej poti. Pohod lahko opravite v enem kosu ali postopoma. Zelo je dolga in zajema 18 ur čiste hoje, zato organizatorji priporočajo, da si zanjo vzamete tri dni časa. Tudi voden pohod, ki bo konec avgusta, bodo zagotovo raztegnili na tri dni.

Okoli 11. ure je tako na vrhu stalo kar 29 srečnih in ponosnih častilcev našega očaka, celo Američana sta se znašla med njimi. Marisa Fujinaka in Michael Geier iz Chicaga se kar ne moreta načuditi pogumu prvopristopnikov in lepoti slovenskih gora. »Tako lepih gora nimamo nikjer v ZDA, poleg tega pa imava od doma deset ur, da prideva do prvega griča. Odslej bova vsako leto dvakrat hodila v Slovenijo, saj nama je tukaj tako všeč,« navdušeno pripovedujeta.

image
Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus in predsednik odbora za praznovanje obletnice Bojan Traven FOTO: Tina Horvat

Med najpogumnejšimi udeleženci pohoda je bilo tudi osem učencev osmega in devetega razreda OŠ dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice. Da se jim gore zaradi ogromnih razdalj ne bi že v mladih letih priskutile, so lahko začeli in končali nekoliko višje, na Pokljuki, njihovi mentorici v mladinskemu planinskem odseku Bohinj Monika Zupanc in Mojca Odar pa sta bili še posebno ponosni na njihovo vztrajnost, pogum in srčnost. Povedali sta, da je šlo pravzaprav za nagradni končni izlet njihovega planinskega krožka: »Med letom smo trenirali po feratah in zahtevnih poteh pa tudi turno smo smučali. Tiste najbolj pridne, ki so bili največkrat z nami, smo nato povabili na ta pohod. Niti eden ni niti malo zajamral, čeprav je pot res zahtevna in naporna,« sta povedali.

Enako velja za vse druge pohodnike – bili smo izčrpani od dolge poti, predvsem od dolgotrajnega sestopa prav do Bohinjskega jezera, a srečni in ponosni, da smo postali del te prelepe zgodbe, ki so jo prvopristopniki zapisali pred 240 leti. 
Deli s prijatelji