Na Veliko planino na novih vrveh

Nihalka, ki od začetka decembra stoji, kmalu spet v pogonu. Po tehničnem pregledu pričakujejo obratovalno dovoljenje.
Fotografija: Ekipa, ki sodeluje pri menjavi vrvi. FOTO: Občina Kamnik
Odpri galerijo
Ekipa, ki sodeluje pri menjavi vrvi. FOTO: Občina Kamnik

Kot vse kaže, bodo ljubitelji Velike planine kmalu spet prišli na svoj račun, po decembrski zaustavitvi gondole in nujni zamenjavi nosilnih vrvi namreč lahko poročamo o tem, da so v sklepni fazi menjave vrvi. »Po končanju del bomo izvedli tehnični pregled, pridobiti bomo morali obratovalno dovoljenje,« sporoča direktor družbe Velika planina Leon Keder.

Spomnimo. Nihalka na Veliko planino stoji že od začetka decembra lani, izredni tehnični pregled nosilnih vrvi je namreč pokazal, da so tako dotrajane, da ne dopuščajo varnega delovanja. Zanima nas, zakaj so se v družbi Velika planina odločili za izredni tehnični pregled.

Leon Keder, direktor družbe Velika planina FOTO: Primož Hieng
Leon Keder, direktor družbe Velika planina FOTO: Primož Hieng
»Naša družba je postopek menjave vrvi začela v letu 2017,« pravi Keder. »Takrat smo pridobili določene predračune, na podlagi katerih je bila podana ocena stroškov investicije, to je okoli 200.000 evrov. Za nakup vrvi in montažo smo izvedli več javnih razpisov, a žal niso bili uspešni. Žal se na prvega ni prijavil noben ponudnik. V začetku februarja 2019 smo objavili drugi javni razpis, trajal je do aprila 2019, saj je družba prejela več zaprosil za podaljšanje. Prijavil se je en ponudnik, oddal je ceno skoraj 450.000 evrov. Zaradi previsokega zneska smo bili primorani sprejeti odločitev, da ga ne izberemo. Maja 2019 smo izvedli še tretji javni razpis in je trajal do julija 2019, saj je družba dobila zaprosila za podaljšanje ter za dodatna pojasnila v angleščini. Tudi nanj se je prijavil le en ponudnik z nekoliko nižjo ceno, in sicer okoli 415.000 evrov. Ker je za podpis pogodbe postavil nesprejemljive pogoje, je bila sprejeta odločitev, da se ga ne izbere. Skupaj z nadzornim svetom družbe je bila takoj sprejeta odločitev, da nakup vrvi in njihovo montažo izvedemo brez javnega razpisa z lastnimi sredstvi, saj bomo lahko le tako pravočasno začeli menjavo vrvi. Dobavni rok izdelovalca je bil namreč 22 tednov od plačila stoodstotnega avansa. Ob tem smo proučili stroške nakupa in montaže ter ugotovili, da bomo lahko privarčevali okoli 150.000–200.000 evrov, če bomo dela izvedli v lastnem inženiringu.«


Ker so v družbi takoj po neuspelih javnih razpisih in nakupu vrvi ugotovili, da bodo težko izvedli menjavo v novembru 2019, so se skupaj z Zavodom za gradbeništvo Slovenije in inšpekcijskimi službami dogovorili, da pred koncem obratovalnega dovoljenja zaprosijo za podaljšanje do maja 2020. S tem podaljšanjem bi nihalka lahko obratovala, menjavo nosilnih vrvi pa bi izvedli aprila in maja 2020.

V letošnji sezoni je bilo snega le za vzorec. FOTO: Primož Hieng
V letošnji sezoni je bilo snega le za vzorec. FOTO: Primož Hieng
»Zakonodaja podaljšanje obratovalnega dovoljenja dovoljuje, če na napravi v preteklih letih ni bilo izrednih dogodkov in je bila pregledana v skladu s prepisi, in nihalka je bila,« dodaja Keder. »Tako je bil 2. in 3. decembra lani opravljen izredni pregled z namenom podaljšanja obratovanja, a je pokazal določene varnostne nepravilnosti v nosilnih vrveh, zaradi česar ZAG ni podal pozitivnega mnenja, s katerim bi lahko podaljšali obratovalno dovoljenje. Naj poudarim, da nihče od preglednikov ali strokovnega osebja družbe ni pričakoval, da bodo nosilne vrvi v takšnem stanju, saj so bile periodično pregledovane v skladu s predpisi. V teh pregledih ni bilo na njih nikakršnih napak. Vzrok, zakaj so se vrvi poškodovale, bo mogoče odkriti šele, ko bodo na tleh in jih bomo dali v podrobni pregled. Obstaja tudi možnost, da je prišlo do udara strele. Poleg tega lahko povemo, da v EU in širše ni veliko podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo in montažo tovrstnih vrvi. Za naše razmere gre sicer za večjo investicijo, z vidika podjetij v EU, ki se ukvarjajo s tovrstnimi projekti, pa gre za manjši projekt, za katerega očitno niso bili zainteresirani.«

Direktor družbe Velika planina pravi, da vseskozi zgledno sodelujejo z občino Kamnik: »Naj povem, da imamo pri projektu veliko podpore občine in kamniškega župana Mateja Slaparja. Sprva smo sicer na občino dali predlog za dokapitalizacijo v znesku več kot 350.000 evrov, a žal na občinskem svetu ni bil sprejet zaradi pomanjkanja denarja v proračunu ter dejstva, da je imela družba na svojem računu sredstva, s katerimi bi lahko izvedla investicijo. Občina je lahko zagotovila 88.000 evrov za dokapitalizacijo, kar prav tako ni zanemarljiv znesek.«

V vmesnem obdobju, torej med menjavo vrvi, je morala družba Velika planina organizirati prevoz na planino. Kot nam je povedal direktor družbe, prevozi potekajo tekoče po ustaljenem urniku, ki je objavljen na njihovi spletni strani. Veliko jih ni bilo, saj letos ni bilo snega in so ceste prevozne. Gre za njihovo tržno dejavnost, ki so jo izvedli za ohranjanje turizma na Veliki planini.
Kot smo lahko videli ob našem obisku v dolini Kamniške Bistrice in ob spodnji postaji nihalke, med zaposlenimi in sodelavci vlada izjemna zagnanost vseh, ki sodelujejo pri menjavi vrvi. »Dela bomo končali predvidoma v začetku naslednjega tedna, nato moramo počakati tehnični pregled ter izdajo obratovalnega dovoljenja. Pri tem ne pričakujemo težav, saj je bilo ministrstvo za infrastrukturo do zdaj vedno zelo ažurno in nam je dovoljenja izdajalo celo v enem do treh dneh,« je sklenil direktor družbe Velika planina.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije