Na psihiatrični kliniki izredno stanje: 70 pacientov predčasno odpustili, bojijo se najhujšega

Napeto in stresno ni le v bolnišnicah in domovih za upokojence, temveč tudi na psihiatrični kliniki Polje v Ljubljani. Tam se pripravljajo na morebitni sprejem pacientov obolelih z novim koronavirusom. Enega pacienta z duševno motnjo so te dni želeli na novo hospitalizirati, ko so ugotovili, da ima sum na okužbo s koronavirusom. Testi so pozneje to tudi potrdili, pacient je bil primerno izoliran, zaradi slabšega zdravstvenega stanja pa so ga odpeljali na zdravljenje na infekcijsko kliniko, a kot pravi generalni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana Bojan Zalar, tam njihovih pacientov ne bodo več dolgo sprejemali, zato na kliniki urejajo izolacijske sobe tudi za duševne bolnike.

Ob koronavirusu se na psihiatrični kliniki spopadajo tudi s težavami z vodo, za kar so morali eno od zgradb zaradi težav z legionelo izprazniti, eno zgradbo pa so namenili za paciente, ki bodo oboleli za covidom-19. Sami sicer niso uradna vstopna točka za obolele s koronavirusom, a morajo poskrbeti tudi za tiste paciente, ki bodo potrebovali bolnišnično obravnavo zaradi psihične bolezni in so okuženi z virusom.

70 pacientov so odpustili: niso imeli druge izbire

 
Zaradi reorganizacije prostorov so bili primorani nekaj ležečih pacientov, skupaj okoli 70 od 600 odpustiti, a kot zatrjuje Zalar, niso odpustili nikogar, ki je akutno bolan ali mora biti na zaprtem oddelku. Kot kaže, preprosto ni bilo dovolj prostora, da bi vse obdržali, zato so nekaterim pacientom nekoliko skrajšali bivanje, paciente iz drugih občin preusmerili na svoje regijske klinike, tiste s kroničnim potekom bolezni, pa so napotili nazaj k svojcem. Tudi ambulantno delo so skrčili le na urgentne preglede. »Nismo imeli druge izbire. Bili smo postavljeni pred posebno situacijo, ker bi bilo izjemno junaško dejanje, če bi ob koronavirusu imeli še paciente z legionelo,« pojasnjuje Zalar. Do nadaljnjega bodo sprejemali le akutne bolnike s hudo duševno motnjo in tiste, ki so suicidalno ogroženi.

Premalo zaščitne opreme, naročajo jo na lastno pest

 
Zalar pa opozarja, da so se znašli še pred eno veliko težavo, in to je, da nimajo dovolj zaščitne opreme. Kot pravi, so njihovi pacienti specifični, zato mora pri sprejemu agitiranega pacienta sodelovati šest zdravstvenih delavcev, ki pa morajo biti vsi ustrezno zaščiteni, če je pacient okužen. Kot pravi, za tako obravnavo nimajo zadosti zaščitnih oblačil, mask in očal. »Nas ministrstvo ne obravnava kot urgentno vstopno točko, kot so bolnišnice in zdravstveni domovi, a menim, da je pri nas bistveno bolj nevarno, če pride kakšen agitiran pacient in bo prišel. Ne moremo čakati na obleke in na gospodarskega ministra, da bo vozil obleko, ko se bo njemu zazdelo,« se pritožuje Zalar. Ob tem pa svari: »Če tukaj pri nas na psihiatrični kliniki udari epidemija, potem pa ne vem, ali lahko dovolj pametno pojasnim, kakšni zapleti vse lahko nastanejo. To moramo preprečiti!«



Da bi poskrbeli za dvoje zdravstvene delavce, so na lastno pest naročili zaščitno opremo. Imeli so ponudbo, ki je bila ugodna, a so jo potem odklonili, ker jim je država obljubila maske. »Zdaj pa mask ni. Kaj naj? Za kratek čas si jo bomo drznili naročiti, ker življenje je vendarle bolj pomembno kot trenutna uredba. Ne bomo pa kupovali na zalogo za dve leti, za teden dni pa ja,« pravi Zalar in dodaja, da imajo največjo težavo z dobavo zaščitnih očal ali pa z zaščitnimi maskami sumljivega izvora.

Pacienti duševnimi težavami kot tempirana bomba

Zalar pravi, da nihče ne pomisli, da prav njihova klinika še kako potrebuje zaščito, saj so pacienti z duševnimi motnjami lahko kot tempirana bomba za širjenje koronavirusa. »Že zdaj kakšen pacient, ki je agitiran ali ima obliko bipolarne motnje, lahko v kratkem času okuži veliko število ljudi. Obstaja namreč večja nevarnost, da kdor je manj zbran ali manj pozoren predstavlja večjo nevarnost za širjenje kužnih bolezni. Tudi zdravi ljudje, ki so zaradi stresa manj zbrani, delajo napake, a nekdo, ki ni pod nadzorom in je duševno bolan, predstavlja višjo stopnjo ogroženosti, zato moramo biti ravno pri njih bolj previdni in zato rabimo zaščitno opremo,« svari Zalar.

Pacienti, ki so na kliniki v Polju ostali, do nadaljnjega nimajo izhoda domov. Oddelki so zaprti, saj je možnost prenosa nevarne nalezljive bolezni.

Celotno stavbo namenili za primere, s sumom na okužbo

Za svoje paciente, ki bi se okužili z novim kornavirusom, imajo pripravljeno izolacijsko sobo. Kar celotno stavno so namenili za suspektne primere in tiste, ki bodo na novo prišli. V sobah bodo karantensko zadržani in bodo po protokolu testirani vse od začetka ves teden in dodatno en dan. Če bodo negativni na koronavirus, bodo lahko odšli na zdrave oddelke, sicer nadstropje ali dve više, kjer bodo bolni, pa vendar ne tisti, ki potrebujejo hospitalizacijo. Respiratorjev namreč ne bodo imeli, saj za to potrebujejo strokovni tim zaradi morebitnih kardioloških zapletov. Hkrati pa so bolniki, ki rabijo respirator, po besedah Zalarja verjetno dovolj umirjeni, da se bodo lahko zdravili na infekcijski kliniki.

Klicev manj, a najhujše šele prihaja

Čeprav so ambulantno delo skrčili na urgentne preglede, delajo večinoma po telefonu in drugih komunikacijskih poteh. Zalar ocenjuje, da je klicev manj, a hkrati, da je to le zatišje pred viharjem. Pravo stanje se bo po njegovih besedah pokazalo v bližnji prihodnosti. »Negativne emocije, konfliktnost, nezadovoljstvo, prepiri ... bodo po koncu stresnega obdobja prišli na plano. Duševne motnje nikoli ne nastanejo ob stresnem dogodku, razen če je bila ta že prej in je stresni dogodek sprožilni dejavnik. Latenca je približno en mesec, kar pomeni, če bo epidemija trajala dva do tri mesece, se bodo negativne emocije in duševna obolenja začele kazati približno mesec dni po času, ki je potekel pod travmo. Dlje kot stresni dogodek traja, večja je verjetnost, da se bo razvila travma,« pojasnjuje Zalar.

Zaradi posledic epidemije, kot so napetosti v družini, izpad dohodka, pomanjkanje služb, bo po Zalarjevih besedah eskaliralo tisto, kar je bilo še prej znosno, po novem pa bo postala velika travma, ki bo privedla do razdorov in ločitev v družinah, večjih duševnih stisk in telesnih bolezni.