Na počitnicah bratoma gradi kopalnico

ROŽIČKI VRH – Pred časom smo v Slovenskih novicah pisali o težavah bratov, Srečka in Branka Čolnika, z Rožičkega Vrha v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, saj je njuno hišo močno načel zob časa. Strop je grozil, da se bo podrl na brata, ki v hiši živita od rojstva, po očetovi smrti pa sta ostala sama. Na naše pisanje so se hitro odzvali nekateri posamezniki, tudi Območno združenje RKS Gornja Radgona, Center za socialno delo Gornja Radgona in občina Sveti Jurij ob Ščavnici. V dogovoru z lokalnim podjetnikom so jima kmalu uredili najnujnejše, predvsem streho in strope, ter zazidali propadajoče stene, da življenje v hiši ni več bilo nevarno. Okoli 10 tisočakov je hitro splahnelo, a ostalo je še veliko nedokončanega, nujno bi bilo treba urediti kopalnico in stranišče, kar so zaznali tudi odgovorni v lokalni skupnosti ter CSD Gornja Radgona, a vira sredstev vsaj zaenkrat niso našli.
Zdaj se je Čolnikoma nasmehnila sreča, na počitnice v rojstno Prlekijo je prišla Marina, ki se ne želi izpostavljati s priimkom. Že kot otrok je odšla v Nemčijo; opravljala je različne poklice, nam je povedala, s solidno pokojnino lepo živi in zlasti poleti rada obišče rodno grudo. Pred dobrim letom ji je umrl mož, a ni sama, ima tri otroke in njihove družine. »Tokrat sem želela pomagati nekomu od rojakov; naletela sem na starejši izvod Slovenskih novic. Ko sem videla žalostno zgodbo bratov Čolnik, sem se takoj odločila, da bi pomoč namenila prav njima,« pojasni Marina, s katero smo obiskali brata. Branko, ki je prav takrat prišel iz Murske Sobote, kjer je zaposlen, nam je povedal, da je največji problem kopalnica, in prav pri tej jima bo kot dobra vila pomagala Marina. »Spominjam se, kako je bilo nekoč težko tudi meni, ko sem začenjala svojo pot v tuji državi. Veliko je bilo odrekanja, predvsem pa veliko dela, da se je vse uredilo, kot sem si želela. Zato zdaj z veseljem pomagam, če lahko. Lepo je, da v Novicah pišete o ljudeh, ki jim je usoda obrnila hrbet, in jim lahko mi po lastnih zmožnostih pomagamo,« pravi Marina, ki namerava bratoma nameniti najmanj tri tisoč evrov in je že stopila v kontakt z OZ RKS Gornja Radgona, prek katerega bodo izbrali izvajalca del in dobavitelja opreme, ter občino Sveti Jurij ob Ščavnici. Želi si, da bi aktivnosti potekale čim hitreje, saj namerava ostati, dokler Čolnikova ne bosta imela urejene kopalnice in stranišča. »Zelo sva hvaležna gospe Marini, da bova imela urejen tuš in stranišče, hiša bo bistveno lepša, kot je zdaj,« nam pove Branko, hvaležen Slovenskim novicam; brez teh, pravi, ne ve, ali bi bila z bratom še živa.

Za hrano še imata, za hišo ne

Bratoma Srečku in Branku, prvi se je rodil leta 1965, drugi leta 1966 (imata še nekaj let mlajšo sestro, ki je na svojem v Lendavi, kot pravita), ni bilo z rožicami postlano, stanje se je poslabšalo, ko sta leta 1991 ostala brez mame Jožefe, leta 2006 pa še brez očeta Jakoba. Bil je gradbinec in je znal marsikaj postoriti, doma so redili nekaj prašičev, imeli so vinograd in sadovnjak. Brata si prizadevata po svojih zmožnostih. Branko je zaposlen v Zavodu Detel v Murski Soboti, centru za vključevanje invalidov v delo, kjer zasluži nekaj sto evrov na mesec, Srečko pa dela priložnostno, kmalu bo obiral grozdje v Radgonsko-Kapelskih goricah. Za hrano še povežeta mesec z mesecem, za vložek v hišo pa jima zmanjka. »Reveža sta pridna, da se razumemo, tudi pijeta ne, nihče jima ne more ničesar očitati. Zato verjamem, da bi tudi sosedje in še kdo pomagal, a je najprej treba vsaj zbrati potrebni material,« je na njune nevzdržne razmere pred časom opozoril Niko Vršič, ki je bil tudi sam pripravljen priskočiti na pomoč. Kot mnogi drugi, tudi Marina.