INTERVJU

Na obisku pri Zoranu Jankoviću: Vsi bi imeli nekaj zastonj!

Objavljeno 05. januar 2020 09.45 | Posodobljeno 05. januar 2020 09.45 | Piše: Dejan Vodovnik

Je župan, ki gre številnim na jetra. Številni ga še naprej marajo. Da bi se vrnil v Mercator, ne razmišlja.

FOTO: DEJAN JAVORNIK
1. januarja je praznoval 67. rojstni dan. Odlikoval ga je predsednik Rusije Vladimir Putin, lani mu je župan Dunaja Michael Häupl dodelil veliko zlato častno priznanje za zasluge Zvezne države Dunaj, od Zveze združenj borcev NOB Slovenije je prejel priznanje za ohranjanje in varovanje vrednot narodnoosvobodilnega boja. Državna politika ga ne zanima več »niti pod razno«, vrnitev v gospodarstvo, morda celo v Mercator, še manj, pravi.

Vaš priimek gre marsikomu na slovenski politični sceni na jetra, se zdi.
Zadnje čase je res tako videti. Tako na levici kot na desnici, kar je – vsaj za slednji politični pol – stalnica že petnajst let. Še iz časov mojega delovanja v Mercatorju, ko so me nekrivdno razrešili zato, ker lastnikom oziroma takratnemu predsedniku vlade nisem bil všeč. Zdaj se očitno temu priklanja tudi del levice. Ne vem, zakaj nastopajo proti meni, saj me državna politika res ne zanima več. Zato se mi zdijo taki kolerični in histerični nastopi v parlamentu zaradi priimka Janković v zadnjem času nerazumljivi. Začelo se je z izbrisi prisluhov v primeru farmacevtka, nadaljevalo z insolvenčno zakonodajo zaradi mojega sina, pa čeprav je bila poenostavljena prisilna poravnava izvedena v več kot 250 primerih, je bila le tista s priimkom Janković izpostavljena, in zdaj še gradnja kanala C0.

No, pa smo pri aktualnem kanalu C0.
Traso je že leta 1991 zastavil župan Strgar, ki je bil član NSi, direktor podjetja Vodovod-Kanalizacija je bil Anton Kranjc, tudi član NSi, v VO-KA je bil takrat zaposlen Aleš Hojs, član SDS. In prav mestni svetniki iz vrst NSi in SDS ter predstavnica LMŠ so sklicali izredno sejo, pri čemer so vedeli, da bo ta nesklepčna, saj je Lista Zorana Jankovića, ki ima večino v mestnem svetu, napovedala obstrukcijo. Na seji jih je bilo le 12. Lahko bi o tem razpravljali tudi ob pogostitvi po seji ali kjer koli drugje. Ampak potem ne bi priredili predstave za javnost. Povabili so tudi protestnike, prišlo jih je nekaj deset. Med njimi so bili tudi taki, ki so stalni protestniki SDS, ki so bili leta 2014 pred sodiščem v bran Janezu Janši. Profesionalni protestniki nimajo kaj iskati v mestni hiši. Sklicateljem izredne seje bi lahko rekel, da tukaj ne bodo afen guncali, kot je že povedal pokojni dr. France Bučar, naš častni meščan, pa si niti tega ne zaslužijo. Zakaj pa je zdaj vse to združeno tudi v parlamentu, ne vem. Očitno jim gre priimek Janković res v nos.

S sodišča je te dni prišla pošta v zvezi s kanalom C0.
Da, glede ugovora Marka Kosmača, ki preprečuje gradnjo kanala C0. Okrajno sodišče v Ljubljani zavrača njegov ugovor na začasno odredbo. Sodišče meni, da smo prepričljivo izkazali, da gospod Kosmač gradnjo aktivno preprečuje.
Med drugim so zapisali, da če država izda gradbeno dovoljenje, mora varovati njegovo izvrševanje nasproti vsakomur, ki ga samovoljno preprečuje. Preprečevanje dostopa z organizirano množico in fizičnimi ovirami pa je nasilje, s čimer se bo strinjal vsak, ki mu bo na tak način preprečen prihod domov. S povezovalnim kanalom C0 bomo odpravili 4500 greznic, katerih nečistoča zdaj uhaja v zemljo in ogroža podtalnico. Kanal dolžine 12,1 kilometra poteka skozi Ljubljano, dokončanih je že 8 km, skupno torej več kot 65 odstotkov. Za 12 km pa imamo pravnomočno gradbeno dovoljenje. Z izgradnjo kanalizacije bomo še bolje poskrbeli za čisto pitno vodo, in ne obratno, kot poskušajo nekateri prikazati.

Vendar je to že državna politika, državni interesi?
Večina iz leve opcije je na vseh volitvah pričakovala mojo podporo. Zato mi ni jasno, kako so pristopili k pobudi SDS, ki me že 15 let napada, od takrat, ko me je njihov predsednik zamenjal v Mercatorju. Še enkrat sporočam, da bo čim bolj jasno: v mestu mi je prelepo, tukaj uživam, imam najboljšo ekipo, rezultati dela so vidni in sodelavcem sem hvaležen, da skrbimo za dobro naših meščank in meščanov; državna politika me ne zanima. Obenem pa mi je žal, ker morajo to šikaniranje prenašati tudi sami. Ni prijetno, ko me blatijo, ampak ko se lotijo moje družine in sodelavcev, je to zame nedopustno.
image
FOTOgrafije: DEJAN JAVORNIK

Torej, je politična ambicija v vas povsem ugasnila?
Delati in živeti za mesto in prebivalce me izpolnjuje. Tukaj je najlepše. Vem, da je župan politična funkcija, vendar moj način dela ni političen. To je funkcija operativnega vodenja. Za ilustracijo: mnogi bi želeli od mesta veliko stvari zastonj, ko pa je treba v mestnem svetu sprejeti odločitve in s tem odgovornost, so proti ali se glasovanja vzdržijo. Na zadnji seji mestnega sveta sta se združili skrajna desnica in skrajna levica, kar je zgovorno. Skupaj so glasovali proti sprejetju proračuna za naslednji dve leti. Kar pomeni, če proračuna ni, ni projektov in ni razvoja. Njihove razlage pa so privlečene za lase. Da ne govorim o tem, da v SDS po vseh teh letih ne znajo pravilno vložiti niti amandmaja, je napačen in zato izločen. V Levici pa vztrajajo, da bi bilo treba nameniti več sredstev za neprofitna stanovanja, pa smo jim razložili, da jih gradimo in da bomo z rebalansom zagotovili še več sredstev skladno s potekom gradnje. Obenem pa želijo, da damo zastonj vozovnice za upokojence. Temu ne nasprotujemo, ampak potem pričakujemo, da država povrne izpad prihodkov, saj mesto že zdaj izdatno subvencionira mestni prevoz, letos s 14,5 milijona evrov.

Nabiranje točk?
Ja, to je čisti populizem. Potem pa še pričakujejo, da mesto državi podari zemljo za URI Soča. Nekateri mediji so v svojih neresnicah šli celo tako daleč, da Janković prodaja zemljo v interesu kapitala. Katerega kapitala? Sprašujem se, od kdaj je mesto drugačen javni sektor od države. Ni. Ministru za zdravje Alešu Šabedru nisem zameril drugega kot očitanje, da barantam z otroki. Tega ne dovolim nobenemu. Samo letos smo za predšolske in šolske otroke namenili 113 milijonov evrov, kar je tretjina proračuna.

Vaše ime znova povezujejo tudi s tem, da bi se morda vrnili v gospodarstvo, recimo v Mercator.
Ne. Mercator je bil moja ljubezen, zelo močna čustva se porajajo ob spominu nanj, ampak nazaj ne grem več. In kdor s tem špekulira, dela to, ne da bi me kar koli vprašal.

Ni družine v Sloveniji, ki bi doživela tak politikantski in medijski linč.

Torej vas je mogoče pričakovati kot t. i. upokojenca z dobrimi zvezami?
Kje?

Ko boste pač šli v penzijo …
Kaj bi pa delal kot upokojenec z zvezami? Ne bom se še upokojil. Tudi pred leti, ko sem imel izpolnjene pogoje za pokoj, sem med sprehodom po Golovcu razmišljal o štirih možnostih: pokoj, državna ali lokalna politika, gospodarstvo. Odločil sem se, da vnovič kandidiram za župana. Res pa je, če bi leta 2011 postal premier, bi se že vozili po drugem tiru, imeli bi tretjo razvojno os, ne bi prodali ne Mercatorja, ne NLB, ne aerodroma, ne bi bilo slabe banke, bi pa prodali Adrio ali jo dali v upravljanje na primer letalski družbi Emirates, da v Ljubljani dobimo svoj sedež za Evropo. To pomeni, da sem bil pripravljen prevzeti odgovornost in se ne bi dogajale smešnice, kot so se nedavno v Petrolu, ko nadzorni odbor zamenja predsednika uprave, pa večina ne ve zakaj niti nihče ni kriv.

Čez nekaj dni boste imeli rojstni dan, že leta 2020. Po čem vam bo leto 2019 ostalo v spominu?
Na prvem mestu je zelo dobro razumevanje z družino. Vnuk in dve vnukinji so moje največje veselje. Vsak dan od njih slišim in izvem kaj novega, in to me bogati. Zelo dobro se razumem s sinovoma, njunima partnericama in z ženo. Na drugem mestu je odlično počutje v najožji ekipi, med sodelavci, ki so najboljši, pa tudi izjemno dobri odnosi z veliko večino Ljubljančanov. Nato bi lahko naštel vse projekte, ki smo jih začeli in tudi končali, na kar sem zelo ponosen: 206 projektov smo začeli 1. januarja 2019,
image
FOTO: DEJAN JAVORNIK
polovico smo že končali, polovico še izvajamo. Priznam pa, da so se me dotaknile afere, ki se zadnje čase odvijajo. Tistemu, ki pravi, da mu je vseeno, ne verjamem. Leto je bilo zanimivo, dinamično, minilo je hitro. In zdi se mi, da se vsako leto hitreje obrne.

Mogoče tudi živite hitreje?
Tudi to je mogoče. Veseli me vsak naš uspeh. Še posebno ko gledam naše otroke v šolah in vrtcih. Mimogrede, samo letos smo odprli 50 predšolskih in šolskih objektov, mnoge smo energetsko in statično prenovili. Poglejte, kakšno veselje je na Gmajnicah v novem zavetišču za živali, prenovili smo konservatorij za glasbo na Vegovi z odlično akustiko. Vse to mi je v veliko veselje.

Omenili ste sinova. Ali v vseh letih vašega županovanja vaša sinova oziroma njuna podjetja res niso imeli nobenega posla z MOL?
Nobenega. Ne z MOL, ne z našimi javnimi podjetji, niti z zavodi. Z nikomer. Ničesar, razen plačevanja računov za vodo, elektriko in komunalne storitve. Sinova sta polnoletna, opravilno sposobna, in to, kar sta pretrpela v zadnjem času zaradi svojega priimka, gre čez mejo razumnega. Ni družine v Sloveniji, ki bi doživela tak politikantski in medijski linč. In to zamerim politikom, da se s tako histerijo spravljajo na mojo družino.

Spet je čas, ko mesto preplavijo turisti. In spet bo najbrž nekaj takih, ki jim bo šla gneča na živce. Kaj menite o tem, recimo mu, problemu?
Tega ne vidim kot problem. Spominjam se let, ko v soboto in nedeljo ni bilo v Ljubljani nikogar. Vsi lokali in trgovine so bili zaprti že zelo zgodaj. In takrat so nekateri govorili, da smo uničili center, ko smo mestno središče zaprli za motorni promet. Danes vidimo, da je bila to prava odločitev; središče je zaživelo. Vesel sem tega razvoja. Tudi ankete, ki jih izvajajo na Turizmu Ljubljana, kažejo, da smo daleč od tega, kar se dogaja v Benetkah, kjer je gneča prevelika.

Ko sva že pri praznikih, Ljubljana bo poleg Maribora ena redkih, ki bo imela ognjemet. Zakaj vztraja pri ognjemetu, hkrati pa se bori za naziv najbolj zelene prestolnice?
Ljubljana je že zelena prestolnica Evrope, na kar smo izjemno ponosni. Veliko ljudi bo dočakalo novo leto na trgih v Ljubljani in ognjemeta se vsako leto razveselijo. Je ekološki, stane 3800 evrov. Smo pa veseli, da nam je v skupnih akcijah, ki jih izvajamo s policijo, uspelo zmanjšati porabo petard.
image
FOTOgrafije: DEJAN JAVORNIK

Kaj je konkretizirano za leto 2020 in naprej?
Poleg tega, kar že izvajamo, si želim, da bi se uresničili še štirje projekti: da bi Izet Rastoder ali kdo drug končal zasebni trgovski del Stožic, s čimer bi Center Stožice končno v celoti zaživel, saj bo avgusta minilo že deset let od odprtje stadiona in dvorane. Drugi je ureditev Plečnikovega stadiona, ki zaradi nagajanja nekaterih posameznikov Fondovih blokov že leta propada, tretji je ureditev železniške in avtobusne postaje in četrti je prenova osrednje tržnice. To so moje želje, je pa le zadnji projekt mestna investicija, preostali trije so bodisi zasebni bodisi državni. Prepričan sem, da se bodo do konca mandata vse vsaj začele.

No, bomo videli. Ampak kolikor vem, Ljubljana postaja močan magnet za zasebne investicije. Menda bo kmalu približno tisoč novih hotelskih sob?
Ne tisoč, dva tisoč jih bo do leta 2025, tisoč jih je v izgradnji že zdaj. Načrtovanih je 330 sob v hotelu, ki ga gradi Zlatarna Celje nasproti hotela Intercontinental, 150 dodatnih sob gradi Jože Anderlič v hotelu Mons in 120 jih bo v novem Kolizeju, na območju nekdanjega Šumija jih bo 140, Izet Rastoder čaka na gradbeno dovoljenje za hotel Bellevue s 120 sobami … V načrtu je gradnja hotela v Stožicah poleg stadiona, predviden je tudi hotel pri Tobačni tovarni, gradnjo načrtuje še podjetje iz Turčije na križišču Linhartove in Dunajske … V tem trenutku je za skoraj dve milijardi evrov zasebnih investicij. Optimizma je precej, kar je prav, predvsem pa želim, da bodo cene stanovanj padle, kar se bo zgodilo z izgradnjo 2000 enot. Realna cena stanovanja v Ljubljani brez davka je 2400 evrov na kvadrat. Izvzete so ekskluzivne lokacije.

Politikom zamerim, da se s tako histerijo spravljajo na mojo družino.

Je pa direktor Slona Gregor Jamnik, ki je tudi predsednik hotelskega združenja, v enem od pogovorov dejal, da se za Ljubljano, dolgoročno, pretiravanje s hoteli ne bo izkazalo za dobro potezo.
Da, vendar le če ne bo prave ponudbe. Seveda ga razumem, gre za konkurenco, saj se število hotelskih sob povečuje za petdeset odstotkov. Vse bolj računamo na kongresni turizem, zato bomo na Gospodarskem razstavišču gradili novo dvorano s 3000 sedeži.

Tisti zunaj središča Ljubljane govorijo, da pozabljate na njih.
Ne drži, kajti od vseh 2200 že izvedenih projektov jih je le približno 400 v centru mesta.

Omenili ste križišče Dunajske in Linhartove; Linhartova je na primer totalno uničena.
Se strinjam, zato konec mandata načrtujemo prenovo. Sicer pa prenavljamo 300 od 1626 cest v Ljubljani s pridobljenimi evropskimi sredstvi za projekte aglomeracij in kolesarskih stez. Treba je poudariti, da nekdo, ki živi recimo v Šiški, vidi le, kaj je bilo narejenega v njegovi četrtni skupnosti in v centru mesta, kamor zahaja, ne ve pa, kaj smo naredili na Viču ali v kateri drugi četrti. S predsedniki četrtnih skupnosti se redno srečujemo, zaupajo nam svoje načrte, strokovno jih proučimo, in če je možno, jih izvedemo. Ključni infrastrukturni projekt je izgradnja kanalizacije. Pred 12 leti je bilo 68 odstotkov objektov priključenih na kanalizacijo, konec mandata jih bo 98 odstotkov! V Ljubljani bodo za nami ostala naša dela. Je pa žalostno, da državi v zadnjih desetih letih ni uspelo uresničiti projektov nacionalnega pomena, kot so recimo NUK II, prenova Drame, ureditev železniške postaje, nova sodna palača, Bežigrajski dvor. Tam zeva gradbena luknja, še iz časov bivše države.

Koliko je Ljubljančan zadolžen?
Če govoriva o mestnem proračunu, malo.

To ni šala?
Ne. Opozicija v mestnem svetu nam je celo očitala, da smo premalo zadolženi. Skupaj bo zadolženost konec leta, ob upoštevanju najema novega kredita 10 milijonov evrov, 93,5 milijona evrov. Če to delimo s številom prebivalcev 292.000, dobimo, da bo konec leta na posameznika zadolženost 320 evrov.

Ampak zdi se, da javnih podatkov ljudje ne želijo slišati ali pa vam ne verjamejo. Tukaj verjetno nastopi kratki stik, ki je povezan, hm, z vašim priimkom?
Ne bi rekel. Z Ljubljančani imam odličen odnos, ki temelji na zaupanju. Vedo, da se je Ljubljana spremenila na bolje. Res pa je, da so posamezniki, ki v politiki in medijih zganjajo histerijo, zelo glasni.

Hvala, srečno in vse najboljše.
Hvala in srečno ter zdravo tudi vašim bralkam in bralcem.




Deli s prijatelji