ODHOD V TUJINO

Na Kitajskem je Pia vstopila v prihodnost

Objavljeno 19. maj 2019 22.14 | Posodobljeno 19. maj 2019 22.14 | Piše: Oste Bakal

Najbolj obljudena država na svetu je odprta za mlade z dobrimi poslovnimi idejami, in to je pritegnilo tudi Pio Ravter iz Gornje Radgone.

Kitajska je med drugim dežela čajev. FOTO: OSEBNI ARHIV
Med številnimi mladimi, ki se na raznih področjih uveljavljajo tudi po svetu, je 29-letna Pia Ravter iz Gornje Radgone, ki končuje doktorski študij iz prava na mariborski univerzi in magisterij iz ekonomije na Kitajskem. Po gimnaziji v Mariboru je študirala na ljubljanski pravni fakulteti, v Gradcu diplomirala iz evropskega prava in za nalogo dobila nagrado. To jo je spodbudilo, da vpiše še doktorski študij prava na Univerzi v Mariboru, predvsem pa si je želela razširiti obzorje in raziskovati.

Iz Italija na Kitajsko

V drugem letniku je nekaj časa študirala v Italiji. »Tam sem se prijavila na trimesečni obisk na Kitajskem kot raziskovalka. Ker je bila moja tema povezana z ekonomskim vidikom človekovih pravic v Evropi, so mi za mentorja dodelili dekana Ekonomske fakultete na Hangzhou Normal University. Naj kot zanimivost omenim, da je bil ustanovitelj Alibabe Jack Ma učitelj angleščine na tej univerzi, ki je danes delno povezana z Alibaba University. Hangzhou je večmilijonsko mesto na vzhodu Kitajske, znano po internetnih startupih in je raj za podjetnike. Ko sem prišla tja, se mi je zdelo, da sem vstopila v prihodnost,« pripoveduje Pia Ravter.

Po mesecu dela na kitajski univerzi ji je profesor predlagal podaljšanje. Obisk je podaljšala za dva meseca in v tem času
image
Poleti lani je začela povezovati slovenske in kitajske otroke ter študente.  FOTO: OSEBNI ARHIV
spoznala kar precej slovenskih in kitajskih podjetnikov. »Pred odhodom sem vpisala magisterij iz menedžmenta na Univerzi Zhejiang, ki spada med sto najboljših na svetu. Po uspešno opravljenem pogovoru sem dobila še štipendijo, zdaj pa tam končujem magisterij. Pred kratkim sem bila govorka na konferenci v Krakowu, ki je potekala pod okriljem Univerze Zhejiang.«

Prvo leto je vodila skupino s startupom, leto pozneje pa je njena skupina uspešno sodelovala z Alibabo pri izboljšavi aplikacije alipay. Zdaj na področju intelektualne lastnine pomaga pri prodoru nemškega podjetja Teekanne na kitajski trg. Radgončanka se želi čim bolje seznaniti s poslovno prakso uveljavljanja tuje blagovne znamke na kitajskem trgu, ki je v zadnjih letih postal vse bolj zanimiv za tujce. »S predstavniki Hangzhou Normal University sem obdržala tesne stike. Prejšnje poletje sem začela povezovanje slovenskih in kitajskih otrok ter študentov. Pripravljam lastno šolo za kitajske otroke in poletne ter zimske obiske kitajskih otrok v Sloveniji. Želim si, da bi enake možnosti lahko v prihodnosti ponudila tudi slovenskim študentom. Vesela sem, da uživam podporo slovenskih in kitajskih univerz in lahko promoviram našo državo.«

Mesto tehnoloških sanj

Lani je v Hangzhouju, kjer živi, začela razvijati lastno blagovno znamko Nordic English, ki se ukvarja s povezovanjem med Kitajsko in Evropo. Kakšne so razmere na Kitajskem za nadarjene slovenske študente? »Predavanja so zastavljena podobno, a je na Kitajskem veliko več stika s prakso. To je tudi ena od razlik, ki sem jih opazila med študijem v Italiji in Avstriji, kjer so veliko bolj povezani s konkretnimi primeri iz prakse, medtem ko se v Sloveniji osredotočamo na teorijo. Kaj je bolje, je težko oceniti, a pregovor pravi, da je teorija brez prakse kakor slepec na poti, praksa brez teorije pa kakor voz brez osi. Vsekakor mi dobra teoretična podlaga s slovenskih univerz izdatno pomaga.«
image
Univerza Hangzhou spada med sto najboljših na svetu.  FOTO: OSEBNI ARHIV

Pia mladim priporoča študij v tujini ali vsaj študijsko izmenjavo. Prvi razlog je gotovo spoznavanje nove kulture in prilagajanje okolju ter ljudem, drugi pa so mednarodne izkušnje. Meni, da bi morali mladi to priložnost zagrabiti z obema rokama, in dodaja, da je Kitajska odprta za mlade z dobrimi poslovnimi idejami. »Veliko administrativnih ovir glede pridobitve vizuma, delovnega dovoljenja in dovoljenja za stalno prebivanje je zdaj olajšanih ali odpravljenih. Prav tako vlada namenja veliko denarja inovativnim startupom, provinci Zhejiang in Guandong pa sta pravi raj za ljudi z dobrimi poslovnimi idejami. V bližini Univerze Hangzhou so postavili Dream Town, mesto internetnih startupov. Za ta mesta kitajska vlada namenja 75 milijard dolarjev, kar je več od slovenskega BDP.«

Zgrešene predstave tujcev

Tujec tu težko odpre svoje podjetje brez kitajskega partnerja. Podjetje v popolni lasti tujca zahteva dobro znanje kitajskega jezika, poznavanje administrativnih pravil in trga. Kar 90 odstotkov podjetij na Kitajskem ne preživi prvega leta. Priložnosti je
image
Veliko administrativnih ovir glede pridobitve vizuma, delovnega dovoljenja in dovoljenja za stalno prebivanje je zdaj olajšanih ali odpravljenih.  FOTO: OSEBNI ARHIV
veliko, konkurenca pa zelo močna, tujci si vstop na kitajski trg predstavljajo večinoma zgrešeno in veliko lažje, kot je v resnici, pravi Pia. »V mestu, kjer živim, je standard visok, tu je veliko tehnoloških podjetij in startupov, prav tako je Hangzhou dom Alibabe. Povprečna plača je tam okoli 3000 evrov, letos so znižali davek na dohodek v tem plačilnem razredu na 20 odstotkov. Kljub temu Kitajska veliko storitev ni prepustila trgu, tako da ima tudi revnejši sloj dostop do njih.«

Na začetku je gotovo največja ovira jezik, pravi Pia. Ne le zaradi sporazumevanja, nemogoče je razbrati tako preprost napis, kot je denimo supermarket. »Ko se navadiš kitajskega tempa, ogromne gneče in še vedno ničesar ne razumeš, je pomembno poiskati kitajske prijatelje, ki ti pomagajo skozi to fazo. Potem pa si, recimo, bolj ali manj asimiliran.«
Primerljivi stroški
Stroški bivanja in življenja na Kitajskem so višji kot v Sloveniji. Zahodnjaška hrana je lahko tudi do trikrat dražja kot pri nas, cene v restavracijah pa primerljive z našimi. Prevozi so cenejši, hitri vlak od Hangzhouja do Šanghaja (180 km) stane približno 10 evrov, običajni pa le tri. Večini študentov zadošča 400 evrov na mesec, univerza pa jim omogoča brezplačno namestitev v kampusu in tudi štipendijo.
evrov znaša povprečna plača v mestu Hangzhou.
Deli s prijatelji