Na jajcih so lahko podobe pa tudi dobre misli

Ljubljana – V avli stolpnice Dela v Ljubljani smo razstavili več kot 300 pirhov, ki jih je v predvelikonočnem času za natečaj Naj pirhi Slovenskih novic izdelalo 60 umetnikov iz vseh koncev Slovenije.



Nekatera imena so nam znana s prejšnjih natečajev. Nevenka Brajdič Grušovnik, sicer mojstrica batik tehnike, je na sredini razglasitvi prejela posebno nagrado za svoje pisanke, tudi za dolgoletno sodelovanje na natečaju.



Glede na dolgoletne izkušnje opažamo, da vsako leto več pisank spada v sodobno kategorijo, kjer tako rekoč ni omejitev. Tako umetniki za osnovno pisanko sploh ne vzamejo kokošjega ali gosjega jajca, temveč ga izdelajo iz gline, kamna, celo siporeksa ali pa modele kupijo v trgovini, nato pa jih okrasijo, jim sešijejo oblekice, jih okrasijo z zlatimi in srebrnimi žebljički.

Raznobarvne kroglice

Tako je Zdenka Stupica svoja jajca okrasila s svetlečimi drobci in kroglicami raznolikih barv. Nekateri jemljejo ​pisanke kot medij za sporočilo, saj nanje zapišejo svoje misli ali pa citate iz pesmi. Ivana Koder iz Bohinjske Bele je predstavila pisanke – prave papirnate umetnine v tehniki origami.

Potrpežljivost pri izdelovanju je eden ključnih elementov ustvarjanja. Ohranjene tehnike krašenja, denimo batik ali praskanje, drsanje, ko jajce najprej obarvamo in nato motive dobesedno izpraskamo, tako da odstranimo barvo z ostrim nožičem ali skalpelom, so zamudne in veljajo za vrhunsko domačo umetnost.



Otroška kategorija je običajno slabše zastopana, kar žal kaže, da se pri mladih ta velikonočna tradicija malce izgublja. Kljub vsemu so bile pisanke, ki so letos prispele na natečaj, izvrstne, zato je bila odločitev, komu prisoditi prvo nagrado, zelo težka.
Po nekaterih osnovnih šolah, zlasti na podeželju, pripravijo velikonočne delavnice, na katerih pletejo in izdelujejo butarice in spomladanske šopke, medtem ko je delavnic krašenja pisank, zdi se, precej manj. Osnovna šola Mirana Jarca v Črnomlju je prej izjema kot pravilo.

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je na razglasitvi in podelitvi nagrad najboljšim poudaril, da so učenci v šoli morda preobremenjeni z raznolikimi predmeti, zato preprosto zmanjkuje časa za tovrstno ustvarjanje. Povejmo, da na tujem ni čisto tako. V Avstriji, Švici, Franciji so za tovrstno tradicijo precej bolj dovzetni.



Predvelikonočni čas in pisanke so tudi edinstvena priložnost, da vključimo medse ljudi, ki so imeli v življenju morda malo manj sreče, zato so pogosto odrinjeni na rob družbe.

Tudi sami imajo delavnice

Tudi zato smo letos podelitev nagrad pripravili v Varstveno-delovnem centru CUDV Draga na Šmartinski cesti, kjer so varovanci aktivno sodelovali pri programu in razglasitvi najboljših. Ob tem je direktorica centra Valerija Bužan povedala, da jim taki dogodki zelo veliko pomenijo. »Sami vodimo ustvarjalne delavnice in tudi prodajamo izdelke. Tako so ob razstavi zagotovo dobili idejo za nadaljnje delo. Hkrati nam tovrstne prireditve zelo veliko pomenijo. Na podelitev so prišli vsakovrstni ljudje, sodelovale so tudi kandidatke za miss Slovenije 2019, kar pomeni vključevanje naših varovancev v normalno okolje.«

Za konec se zahvaljujemo vsem sponzorjem 23. natečaja Naj pirhi Slovenskih novic 2019. Zelene doline so sodelovale s košaro dobrot, Zlatarstvo Mandić iz Murske Sobote je za prvonagrajence izdelalo zlato pisanko z biserom. Posebna zahvala gre tudi Rimskim termam, ki so prispevale glavno nagrado, dvodnevno razvajanje za dva, ki ga je za svoje velikonočnice letos prejela Ivica Cerjak iz Ljubljane.

Sicer pa lahko vse poslane pisanke dvignete v uredništvu Slovenskih novic na Dunajski 5 v Ljubljani od srede, 24. aprila, dalje.