FURMANSKI PRAZNIK

Na furmanskem prazniku brbotal lovski golaž

Objavljeno 16. julij 2019 16.18 | Posodobljeno 16. julij 2019 16.18 | Piše: Primož Hieng

V Parku Postojnska jama se je predstavilo 40 obrtnikov domače in umetne obrti.

Konjička sta najbolj navdušila otroke. FOTOGRAFIJE: Primož Hieng
V Postojni je minulo nedeljo od jutra do polnoči potekal že 28. furmanski praznik, ki ga je pripravilo domače turistično društvo v sodelovanju z občino Postojna in Parkom Postojnska jama.
image
Na začetku sprevoda so bili starodobniki.

»Ta turistična prireditev v Postojni poskuša prikazati bogato dediščino tovorniških in prevozniških oziroma furmanskih dejavnosti, saj je bil prav naš kraj pomembna postojanka, kjer so se zbirali in ustavljali furmani ter s tem sooblikovali njegovo podobo,« nam je povedala Marica Gombač iz TD Postojna: »Trgovina, promet in transport so bili zaradi izjemne zemljepisne in gospodarske vloge Slovenije odločilnega pomena za gospodarstvo naših in sosednjih pokrajin. Zato so se med Jadranskim morjem in zaledjem razvile živahne trgovske in prometne povezave. Vloga kmečkega prebivalstva v trgovini in prometu se je še zlasti povečala ob uvajanju blagovno denarnih odnosov v zadnji četrtini 15. in v 16. stoletju.«
image
Martina Štolfa se ukvarja s sivko.

Takrat se je razmahnilo tovorništvo – prenašanje trgovskega blaga na konjih. Najlepši spomenik tega pomembnega dogajanja je z Martinom Krpanom postavil Fran Levstik. Približno od 15. stoletja se je razvijalo tudi prevozništvo ali furmanstvo. Za prevoz najrazličnejših tovorov in blaga na velike razdalje so bili potrebni novi, tehnološko dognani vozovi.

Program letošnjega furmanskega praznika je bil izjemno bogat. V Parku Postojnska jama se je predstavilo 40 obrtnikov domače in umetne obrti. Že dopoldne smo se sprehodili med stojnicami in se najprej pogovarjali z Vladom Zupančičem iz Slovenj Gradca, ki je s furmanstvom tesno povezan. Ukvarja se z umetnostnim kovanjem.
image
Vlado Zupančič je koval podkve.

»Obrt imam že 31 let, imam status umetnostnega obrtnika in s tem se tudi preživljam,« se je predstavil Zupančič. »Že od mladih nog me je navduševalo oblikovanje, nato pa sem se odločil za kovinarsko šolo in se začel ukvarjati s kovanjem. Zdaj delam samo umetnostne kovaške stvari, gre pa za izdelke za opremo hiš, cerkva, lokalov in podobno. Delam tudi kovano pohištvo, kljuke za vrata, skratka, tako rekoč skoraj vse. Samo čudimo se lahko, koliko kovaških izdelkov lahko nastane izpod človeških ustvarjalnih rok. Ljudje moje delo cenijo, vesel pa sem, da sem leta 2015 za ustvarjanje prejel zlato vitico, najvišje priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije na področju umetnostne obrti oziroma rokodelstva. V Sloveniji nas je le 31 obrtnikov, ki se lahko pohvalimo s takim priznanjem. Žal so se nekateri že za vedno poslovili,« pravi Zupančič.
image
Koreta iz Naklega za prevoz krompirja

Na stojnicah je med drugim dišalo po sivki, ki v zadnjih letih spet uspeva v rdeči kraški zemlji. Martina Štolfa iz Divače je povedala, da se ukvarja s šivanjem punčk, ki so napolnjene s sivkinimi cvetovi. Vse to dela po waldorfski metodi, z njenimi punčkami pa otroci hitreje zaspijo. »Ko smo poželi letošnjo sivko, sem iz stebel te rastline izdelala še posebne butarice,« pravi Martina. »Potrebne je kar precej spretnosti, saj moram sivkine cvetove povezati s trakom. Če tako butaro malo pomencamo med rokama, bo prijetno zadišalo po sivki. Lahko pa jo obesimo v omaro, da bo odganjala molje.«
image
Tisoč dvesto kilogramov težak vol je pripeljal deblo za čupo.

Prav gotovo so furmani včasih popili tudi kaj žganega. Danes bi jih navdušil brinjevec Denisa Iskre iz Zabič pri Ilirski Bistrici, ki poudarja, da brin krepi celotni organizem in ga razstruplja: »Deluje razkuževalno, protivnetno in proti virusom, lajša izkašljevanje in izločanje sluzi iz dihalnih poti, koristi pri pekoči zgagi, uničuje vnete bakterije v mehurju in sečnih poteh, odvaja vodo in pomaga pri prebavi. Pravijo, da je brinjevec tipična ženska pijača, saj lepšemu spolu pomaga pri premagovanju zdravstvenih tegob.«

Na furmanskem prazniku so med drugim izpeljali tekmovanje v kuhanju lovskega golaža predstavnikov lovskih družin z območja Brkinov, Krasa in Notranjske. Na svoj račun so prišli še ljubitelji domače glasbe, saj so pripravili tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko za pokal Postojnske jame, svoje znanje v agilityju pa so pokazali še štirinožni prijatelji.
image
Starodobni gasilci v sprevodu

Osrednji dogodek se je začel ob 15. uri s kolono starodobnih vozil ter Postojnsko godbo 1808 in mažoretkami, nato pa s sprevodom furmanov s konji, vozovi in tovori ter drugih iz Notranjske, Dolenjske, Gorenjske, s Krasa, iz Štajerske in Istre. Največ pozornosti so poželi predstavniki Nabrežine pri Trstu, ki so pokazali, kako v voz vprežejo deblo, iz katerega so nekoč stesali znameniti ribiški čoln, čupo.

»To je ozek in dolg čoln, ki so ga ribiči uporabljali v Tržaškem zalivu, izdelan pa je iz debla,« so povedali Nabrežinci. »Uporabljali so ga do sredine 20. stoletja. Čupa velja za prvo, zagotovo pa najstarejše slovensko plovilo, kar je izpričano tudi v zgodovinskih virih. Kraji ob italijansko-slovenski meji z rodovitno zemljo niso bili prav posebno bogati, zato so naši predniki del zaslužka pridobili z ribištvom. Nabrežina ni imela pristanišča, zato je bila čupa zelo primerna za ribolov in plovbo, saj so jo po uporabi potegnili kar na suho.«
Na svoj račun so prišli še ljubitelji domače glasbe, saj so pripravili tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko za pokal Postojnske jame.


Na furmanskem prazniku, kjer so se sodelavci turističnega društva in gasilci še posebno izkazali s prijaznostjo, so poskrbeli še za lačne in žejne. Obiskovalci so lahko poskusili različne okuse furmanskih jedi – furmanske golaže, klobase, pršut najlepše prasice, kračo s hrenom po Krpanovo, furmansko prato, kontrabantskega piščanca in furmansko pojedino. 
Deli s prijatelji