Mnogi so pili, nekateri tudi pihali

Pot je tudi letos potekala s Prešernovega trga prek Tromostovja in Stritarjeve ulice do Mestnega trga. To je bila druga letošnja epizoda najbolj okusnega sprehoda po Stari Ljubljani, ki je dan pred martinovim. Središče starega mesta je zasedlo več kot 80 stojnic z vinsko-kulinarično ponudbo iz vse Slovenije. Program so zaokrožili kulturno-umetniški nastopi in dvig vinskega zaklada iz Ljubljanice.

»Ljubljanska vinska pot je prireditev, ki obsega celostno ponudbo slovenskih vin in kulinarike ter kulturnega utripa, organiziranega okoli koncepta vinorodnih dežel, kot tudi dodatno turistično ponudbo, ki pritegne obiskovalce od blizu in daleč,« je povedal direktor Ljubljanske vinske poti Rado Stojanovič. »Ker so se obiskovalci po vinski poti sprehajali na martinovo soboto, je bila ponudba obarvana temu primerno. Tradicionalno se je razprostirala od mladih vin letošnjega letnika pa vse do pridelkov in proizvodov jeseni ter martinovih jedi. Niti tokrat ni manjkalo odličnih jedi iz vse Slovenije niti ponudbe vrhunskih delikates.«

Obiskovalce sta na odprtju Ljubljanske vinske poti pozdravila še podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek in aktualna slovenska vinska kraljica Katarina Pungračič. »Vsak kmet ceni svojo zemljo,« je dejala Katarina. »Pa vendar, noben kmet ne ceni svoje zemlje tako, kot jo ceni vinogradnik. Smo prav posebni ljudje, ki življenje preživljamo na gričih ali ravninah, posajenimi s trtami, to je naš dom. Zemljo cenimo in jo spoštujemo. Vsako svojo rastlino dobro poznamo in zanjo imamo jasno začrtano pot. Slovenija je vinska dežela z mnogo različnimi ponudbami. Vsak vinorodni okoliš ima nekaj svojega, nekaj posebnega. To so lahko prednosti ali slabosti.«

Slovenska vinska kraljica je še povedala, da imajo vsi vinogradniki nekaj skupnega: »To je naš praznik, ki smo ga slavili minuli konec tedna. Na praznik pa po navadi delamo. Vsi ponujamo nekaj svojega, nekaj, kar smo pridelali in kar postavimo pred bodoče kupce. Redkokdaj pomislimo, da so za nami vsa glavna dela. Pred nami je naš prvi pridelek, ki ga s ponosom ponudimo drugim. Žal pa ob vsem delu nimamo časa, da bi tudi sami praznovali in si nazdravili. Prav zato je pomembno, da to storitve vi, ljubljanski vinoljubci. Kozarec vina primite z globokim spoštovanjem. Poslušajte vinarja, ki vam poskuša opisati pot tega vina, in nato s spoštljivostjo nazdravite s prijatelji in uživajte v prazniku vinarjev.«
Obiskovalcem prireditve, katerih število se zna na martinovanju povzpeti tudi do deset tisoč, je najbolj všeč, da lahko na enem mestu in brez vstopnine spoznajo in poizkusijo vina iz vse Slovenije, so še povedali organizatorji.


Še en zanimiv dogodek so pripravili ob letošnji Ljubljanski vinski poti. »Z vinskim zakladom v Ljubljanici pri Drugi violini že tretje leto obujamo ljudsko pripoved o povodnem možu,« je povedala dr. Valerija Bužan, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič iz Drage pri Igu.

»Zgodba izvira z najstarejšega ljubljanskega trga, od koder je povodni mož med valove zvabil živahno Urško – zdaj se odlično izkaže kot varuh posebno žlahtnega bogastva, potopljenega pri Tromostovju. V Ljubljanici je letos zorelo vino odličnih vinarjev Zdravka Mastnaka in družinskega podjetja Rodica. Nekaj težav nam je povzročila narasla Ljubljanica, a smo skrinjo z vinskimi steklenicami le našli, med prireditvijo je bila na ogled pred stojnico Druge violine.«


Martinovo sklene jesensko delo, pri nas pa je to na splošno priljubljen praznik, še posebno seveda zato, ker je povezan z vinom, slovensko nacionalno pijačo. Tega dne se mošt spremeni v vino, in to je gotovo dober izgovor za veselje in praznovanje, saj je treba novo vino na vsak način poskusiti. Martin torej končno odpre pipice na sodih.