Meja menda luknjasta kot sir, pa Slovenija podpira vstop Hrvaške v schengen?
Vdorov migrantov čez Hrvaško za pet odstotkov več. Vlada bi tja s posebnimi pooblastili poslala vojake.
Odpri galerijo
Arhivska fotografija. FOTO: Oste Bakal
Slovenska vlada si želi na meji s Hrvaško vojake, ki bi jim dodelila dodatna pooblastila (govori se o aktivaciji člena 37 a zakona o obrambi). Razlog tiči, tako pravijo, v povečanem številu migrantov, ki nezakonito prečkajo mejo (v prvih treh mesecih jih je bilo po podatkih policije pet odstotkov več v primerjavi z istim obdobjem lani) in razbremenitvi policistov, ki da so potrebni v notranjosti države, so pojasnjevali. Glede na to, da Hrvaška želi v schengen, se nam je porodilo nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili vladnemu uradu za komuniciranje, ki ga vodi Uroš Urbanija.
Spodaj objavljamo vprašanja in njihove odgovore v izvirniku.
Ali je Slovenija Hrvaško pozvala k varovanju njihove meje? Če da, kdaj nazadnje?
Na vseh srečanjih, tako na ravni ministrov za notranje zadeve kot generalnih direktorjev policij, je na dnevnem redu poleg ostalih aktualnih tem tudi migracijska problematika. Pomen varovanja zunanje meje je bil nazadnje izpostavljen na izrednem zasedanju Sveta ministrov za notranje zadeve v Bruslju 4. marca 2020, ki je bilo namenjeno problematiki migracij na grško-turški meji in zahodno-balkanski migracijski poti. Tam je takratni minister na to opozoril tako na plenarnem zasedanju kot v dvostranskem pogovoru s hrvaškim kolegom. Na ravni generalnih direktorjev policij je bil poziv nazadnje dan na tedenskih videokonferencah, ki potekajo od 17. marca dalje.
Ali je Slovenija Hrvaško seznanila s številom migrantov, ki nezakonito prehajajo njihovo mejo in prek Hrvaške vdirajo na ozemlje Slovenije? Če ni, zakaj ne? Če je, kdaj nazadnje?
Hrvaška stran je redno seznanjena s tovrstnimi podatki, saj je kot članica EU prejemnica dnevnih in obdobnih poročil, ki jih pripravlja Agencija za evropsko mejno in obalno stražo. Poleg tega poteka med državama redna izmenjava operativnih podatkov z namenom boja proti organiziranemu kriminalu, kamor sodi tudi tihotapljenje migrantov, in z namenom varovanja meja.
Če je Slovenija Hrvaško seznanila s to problematiko, kakšen je bil njihov odgovor? Kakšne ukrepe so Hrvati obljubili sprejeti, da bi bilo nezakonitih prehajanj meje manj? So kakor koli pristopili k reševanju te problematike?
Slovenska policija si s hrvaško policijo sproti izmenjuje podatke nezakonitih migracijah. Tako na mesečni ravni izmenjujemo podatke o statističnih podatkih, trendih, smereh in poteh nezakonitih migracij in druge operativno pomembne podatke za učinkovito odkrivanje in preprečevanje nezakonitih prehodov državne meje. Periodično jih tudi še dodatno opozarjamo na načine storitev in lokacije, ki pri njih predstavljajo tveganje za nezakonite migracije, sploh v primerih, ko zaznavamo povečan trend nezakonitih migracij. Sodelovanje med policijama poteka tudi na regionalni (policijske uprave) in lokalni ravni (policijske postaje), kjer se izmenjujejo konkretni operativni podatki, prav tako se organizirajo periodični skupni sestanki. Vzpostavljeno je sprotno in ažurno obveščanje med mejnima policijama o migracijskih gibanjih, obsegu, strukturi in namembnih krajih potovanja, verjetnih migracijskih poteh in prevoznih sredstvih, ki se uporabljajo za nezakonito prestopanje meje. Nenazadnje so tudi slovenski strokovnjaki lani sodelovali na schengenski evalvaciji na Hrvaškem in so bili tako podrobno seznanjeni z ukrepi, tako s tistimi, ki se na splošno nanašajo na upravljanje meja, kot tudi s konkretnimi operativnimi ukrepi, ki jih Hrvaška izvaja za odkrivanje in preprečevanje nezakonitih migracij.
Ali Slovenija podpira vstop Hrvaške v schengen? Če da, zakaj tako? Če ne, zakaj ne?
Republika Slovenija podpira vstop Hrvaške v schengensko območje pod pogojem izpolnjevanja vseh kriterijev in meril.
Spodaj objavljamo vprašanja in njihove odgovore v izvirniku.
Ali je Slovenija Hrvaško pozvala k varovanju njihove meje? Če da, kdaj nazadnje?
Na vseh srečanjih, tako na ravni ministrov za notranje zadeve kot generalnih direktorjev policij, je na dnevnem redu poleg ostalih aktualnih tem tudi migracijska problematika. Pomen varovanja zunanje meje je bil nazadnje izpostavljen na izrednem zasedanju Sveta ministrov za notranje zadeve v Bruslju 4. marca 2020, ki je bilo namenjeno problematiki migracij na grško-turški meji in zahodno-balkanski migracijski poti. Tam je takratni minister na to opozoril tako na plenarnem zasedanju kot v dvostranskem pogovoru s hrvaškim kolegom. Na ravni generalnih direktorjev policij je bil poziv nazadnje dan na tedenskih videokonferencah, ki potekajo od 17. marca dalje.
Ali je Slovenija Hrvaško seznanila s številom migrantov, ki nezakonito prehajajo njihovo mejo in prek Hrvaške vdirajo na ozemlje Slovenije? Če ni, zakaj ne? Če je, kdaj nazadnje?
Hrvaška stran je redno seznanjena s tovrstnimi podatki, saj je kot članica EU prejemnica dnevnih in obdobnih poročil, ki jih pripravlja Agencija za evropsko mejno in obalno stražo. Poleg tega poteka med državama redna izmenjava operativnih podatkov z namenom boja proti organiziranemu kriminalu, kamor sodi tudi tihotapljenje migrantov, in z namenom varovanja meja.
Če je Slovenija Hrvaško seznanila s to problematiko, kakšen je bil njihov odgovor? Kakšne ukrepe so Hrvati obljubili sprejeti, da bi bilo nezakonitih prehajanj meje manj? So kakor koli pristopili k reševanju te problematike?
Slovenska policija si s hrvaško policijo sproti izmenjuje podatke nezakonitih migracijah. Tako na mesečni ravni izmenjujemo podatke o statističnih podatkih, trendih, smereh in poteh nezakonitih migracij in druge operativno pomembne podatke za učinkovito odkrivanje in preprečevanje nezakonitih prehodov državne meje. Periodično jih tudi še dodatno opozarjamo na načine storitev in lokacije, ki pri njih predstavljajo tveganje za nezakonite migracije, sploh v primerih, ko zaznavamo povečan trend nezakonitih migracij. Sodelovanje med policijama poteka tudi na regionalni (policijske uprave) in lokalni ravni (policijske postaje), kjer se izmenjujejo konkretni operativni podatki, prav tako se organizirajo periodični skupni sestanki. Vzpostavljeno je sprotno in ažurno obveščanje med mejnima policijama o migracijskih gibanjih, obsegu, strukturi in namembnih krajih potovanja, verjetnih migracijskih poteh in prevoznih sredstvih, ki se uporabljajo za nezakonito prestopanje meje. Nenazadnje so tudi slovenski strokovnjaki lani sodelovali na schengenski evalvaciji na Hrvaškem in so bili tako podrobno seznanjeni z ukrepi, tako s tistimi, ki se na splošno nanašajo na upravljanje meja, kot tudi s konkretnimi operativnimi ukrepi, ki jih Hrvaška izvaja za odkrivanje in preprečevanje nezakonitih migracij.
Ali Slovenija podpira vstop Hrvaške v schengen? Če da, zakaj tako? Če ne, zakaj ne?
Republika Slovenija podpira vstop Hrvaške v schengensko območje pod pogojem izpolnjevanja vseh kriterijev in meril.
