KORONAVIRUS
Med epidemijo že prva odpuščanja
Neplačanega dopusta delodajalec ne sme odrediti. Siljenje na delo.
Odpri galerijo
Delodajalec lahko odredi delo od doma. FOTO: Getty Images/Istockphoto
Epidemija koronavirusa spreminja delovne procese. Veliko ljudi dela od doma, številna podjetja so zaradi ustavitve javnega življenja zaprta, nekatera že odpuščajo. V zadnjih dneh v javnost prihajajo številne zgodbe zaposlenih, ki kažejo na njihovo veliko stisko. Od tega, da jim delodajalci niso priskrbeli zaščitnih sredstev, do tega, da so jim prepovedali odhod na dopust oziroma so jim ga zaradi pomanjkanja dela zapovedali, zdaj pa se bojijo, da ga ne bodo mogli koristiti poleti. Izkazalo se je, da nekateri delodajalci obstoječo delovno zakonodajo interpretirajo precej po svoje in s tem kršijo pravice delavcev.
Velenjčanka je več kot desetletje zaposlena v podjetju, ki izdeluje plastične dele za dva velika naročnika, BSH in Gorenje Nazarje. Ker je BSH vrata zaprl, delajo trenutno le za Gorenje. »Po pošti sem dobila obvestilo, da sem ta teden doma, da imamo kolektivni dopust, moram pa biti dosegljiva na telefon. Vsak petek me bodo poklicali in obvestili, ali še naprej ostajam doma. Če bom doma tudi naslednji teden, mi bodo šteli minus ure, ki jih bom spravljala noter ob sobotah do konca leta 2020,« nam je zaupala Velenjčanka, ki pri tej odločitvi lastnika ni imela nobene izbire.
Uporabnica FB se je razpisala o siljenju ljudi na delo. »Moj mož spada v rizično skupino ljudi, o čemer je tudi obvestil svojega delodajalca, ki ga je prejšnji teden poslal na dopust, ker ima veliko starega, saj mu ga med poletjem niso omogočili izkoristiti, danes pa ga je klical, da mora priti nazaj na delo.« Ko je mož znova poudaril, da ne želi ogrožati svojega zdravja, »so mu zagrozili z odpustitvijo. Hvala, Slovenija, za tak drek od kapitalizma. In ja, ljudje v tem obdobju komaj čakajo, da jih pokliče prijazen gospod iz klicnega centra in jim ponuja blazine, odeje, vzmetnice, ker to je res tisto, kar zdaj potrebujejo.«
Pa to delodajalec lahko naredi? Da bi se izognili nesporazumom in kršitvam, je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo dodatna pojasnila delovne zakonodaje. Ta določa, da je enostransko odrejanje letnega dopusta v nasprotju z zakonom, saj se mora s tem strinjati tudi delavec. Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa podjetje sicer lahko določi kolektivni dopust, a pri tem ne sme omejiti ali negirati pravice delavca do letnega dopusta zaradi počitka in rekreacije ter družinskih obveznosti. To pomeni, da mora zaposlenemu omogočiti tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ki ustreza delavcu.
Dopust je plačan 100-odstotno, neplačanega dopusta delodajalec ne sme odrediti. Če vas delodajalec napoti domov denimo za dva tedna, hkrati pa podjetje normalno opravlja svoje delo, iz tega izhaja, da vam delo ni zagotovljeno zaradi razlogov na strani delodajalca, ker delo za vas v podjetju obstaja. Zato vam v takšnem primeru pripada nadomestilo v višini 100 odstotkov plače, za čas čakanja na domu pa vam delodajalec ne sme odvzeti letnega dopusta.
Delodajalec lahko odredi delo od doma, saj se lahko kraj dela začasno spremeni tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo izjemne okoliščine, pri čemer mora zagotavljati varne razmere dela. Delo od doma je plačano 100-odstotno.
Zaradi višje sile – zaprtje meja ali zaradi zaprtja vrtcev in šol varstvo otrok do petega razreda – delavec lahko opraviči odsotnost z dela. V vsakem od teh primerov je zaposleni, če ne sam ne delodajalec ne najdeta druge rešitve, ki bi mu omogočila opravljanje delovnih obveznosti, upravičen do nadomestila v višini 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.
Delodajalec se lahko zaradi bistveno zmanjšanega obsega odloči za odpuščanje iz poslovnega razloga in prenehanje delovnega razmerja po izteku odpovednega roka. Ob tem je dolžan odpuščenemu delavcu izplačati odpravnino. Zaposleni ima sicer pravico predlagati posamezne ukrepe v zvezi z delovnim razmerjem, ki jih delodajalec, če so primerno obrazloženi in utemeljeni, lahko upošteva.
Ker je BSH, eden od naročnikov, proizvodnjo ustavil, je morala Velenjčanka ta teden na »prisilni« kolektivni dopust. FOTO: Primož Škerl
Uporabnica FB se je razpisala o siljenju ljudi na delo. »Moj mož spada v rizično skupino ljudi, o čemer je tudi obvestil svojega delodajalca, ki ga je prejšnji teden poslal na dopust, ker ima veliko starega, saj mu ga med poletjem niso omogočili izkoristiti, danes pa ga je klical, da mora priti nazaj na delo.« Ko je mož znova poudaril, da ne želi ogrožati svojega zdravja, »so mu zagrozili z odpustitvijo. Hvala, Slovenija, za tak drek od kapitalizma. In ja, ljudje v tem obdobju komaj čakajo, da jih pokliče prijazen gospod iz klicnega centra in jim ponuja blazine, odeje, vzmetnice, ker to je res tisto, kar zdaj potrebujejo.«
Pa to delodajalec lahko naredi? Da bi se izognili nesporazumom in kršitvam, je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo dodatna pojasnila delovne zakonodaje. Ta določa, da je enostransko odrejanje letnega dopusta v nasprotju z zakonom, saj se mora s tem strinjati tudi delavec. Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa podjetje sicer lahko določi kolektivni dopust, a pri tem ne sme omejiti ali negirati pravice delavca do letnega dopusta zaradi počitka in rekreacije ter družinskih obveznosti. To pomeni, da mora zaposlenemu omogočiti tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ki ustreza delavcu.
Pri Jezerškovih pred težko odločitvijo
Pobudo vladi za nujne ukrepe je poslala tudi znana kulinarična družina Jezeršek. V svojem pismu so zapisali: »31. marca bo v podjetju Jezeršek gostinstvo potekla pogodba o zaposlitvi 15 sodelavcem, kar pomeni skoraj petini (20 %) vseh zaposlenih. Ob trenutnih ukrepih, ki jih je v interventnem zakonu sprejela vlada, bo vodstvo podjetja primorano sprejeti odločitev, s katero bo (vsaj) 15 ljudi izgubilo delo. Gre za deficitarne poklice, gre za ljudi in njihove družine. Tveganje je preveliko, da bi pogodbe podaljševali, državna spodbuda pa premajhna, da bi lahko razmišljali o drugačnih scenarijih.«
Pobudo vladi za nujne ukrepe je poslala tudi znana kulinarična družina Jezeršek. V svojem pismu so zapisali: »31. marca bo v podjetju Jezeršek gostinstvo potekla pogodba o zaposlitvi 15 sodelavcem, kar pomeni skoraj petini (20 %) vseh zaposlenih. Ob trenutnih ukrepih, ki jih je v interventnem zakonu sprejela vlada, bo vodstvo podjetja primorano sprejeti odločitev, s katero bo (vsaj) 15 ljudi izgubilo delo. Gre za deficitarne poklice, gre za ljudi in njihove družine. Tveganje je preveliko, da bi pogodbe podaljševali, državna spodbuda pa premajhna, da bi lahko razmišljali o drugačnih scenarijih.«
Dopust je plačan 100-odstotno, neplačanega dopusta delodajalec ne sme odrediti. Če vas delodajalec napoti domov denimo za dva tedna, hkrati pa podjetje normalno opravlja svoje delo, iz tega izhaja, da vam delo ni zagotovljeno zaradi razlogov na strani delodajalca, ker delo za vas v podjetju obstaja. Zato vam v takšnem primeru pripada nadomestilo v višini 100 odstotkov plače, za čas čakanja na domu pa vam delodajalec ne sme odvzeti letnega dopusta.
Delo od doma
Delodajalec lahko odredi delo od doma, saj se lahko kraj dela začasno spremeni tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo izjemne okoliščine, pri čemer mora zagotavljati varne razmere dela. Delo od doma je plačano 100-odstotno.
Dodatki izpostavljenim?
Posebni dodatki zaposlenim, tudi tistim, ki so v času epidemije bolj izpostavljeni, po zakonu o delovnih razmerjih ne pripadajo. So pa denimo zaposleni, ki delajo na domu in uporabljajo lastno orodje, naprave in predmete, upravičeni do nadomestila, ki na mesečni ravni znaša največ do dva odstotka povprečne slovenske plače.
Posebni dodatki zaposlenim, tudi tistim, ki so v času epidemije bolj izpostavljeni, po zakonu o delovnih razmerjih ne pripadajo. So pa denimo zaposleni, ki delajo na domu in uporabljajo lastno orodje, naprave in predmete, upravičeni do nadomestila, ki na mesečni ravni znaša največ do dva odstotka povprečne slovenske plače.
Zaradi višje sile – zaprtje meja ali zaradi zaprtja vrtcev in šol varstvo otrok do petega razreda – delavec lahko opraviči odsotnost z dela. V vsakem od teh primerov je zaposleni, če ne sam ne delodajalec ne najdeta druge rešitve, ki bi mu omogočila opravljanje delovnih obveznosti, upravičen do nadomestila v višini 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.
Delodajalec se lahko zaradi bistveno zmanjšanega obsega odloči za odpuščanje iz poslovnega razloga in prenehanje delovnega razmerja po izteku odpovednega roka. Ob tem je dolžan odpuščenemu delavcu izplačati odpravnino. Zaposleni ima sicer pravico predlagati posamezne ukrepe v zvezi z delovnim razmerjem, ki jih delodajalec, če so primerno obrazloženi in utemeljeni, lahko upošteva.
