MODELSKE NAPOVEDI
Ljubitelji snega v jok, napoved za zimo vas lahko spravi v obup
Na podlagi štirih modelov vremenoslovci napovedujejo, kakšna zima nas čaka.
Odpri galerijo
Na Kredarici snega ne manjka, po nižinah pa ga ni na vidiku. FOTO: Arso
Do meteorološkega začetka zima je še nekaj tednov, a najvišji vrhovi Slovenije so že prekriti z debelo snežno odejo. Na Kredarici je 290 centimetrov snega, po nižinah pa ne kaže, da se bomo kmalu obmetavali s snežnimi kepami ali pa delali snežake. Napoved za ljubitelje snega ni preveč obetavna za celotno zimo.
Meteorološki servis AccuWeather je pred mesecem objavil napoved, kakšna zima nas čaka. Napovedali so, da lahko območje od Italije do Balkana pričakuje milo do toplo vreme vso zimo. Višje temperature naj bi na Balkanu zmanjšale možnost snega po nižinah. Zadnja napoved, ki so jo na podlagi več modelov pripravili pri Severe Weather Europe takšne napovedi potrjuje.
Osredotočili so se na glavne oziroma najpogosteje uporabljene štiri modele, ki napovedujejo, kakšno bo prevladujoče vreme. Vsi modeli napovedujejo povprečno vreme za tri mesece (od decembra do februarja), kar pa ne pomeni, da bo napovedano vreme trajalo celotno obdobje, ampak kakšno naj bi bilo večino časa.
Preberite tudi:
Južni deli Evrope naj bi imeli milo vreme. Celotna Evropa naj bi imela zimske temperature višje od povprečja, zračni pritisk pa višji, kar ponavadi pomeni blažje zime. V Evropi je bolj zimsko vreme možno, če bo prevladujoč visok pritisk ustvaril temperaturno inverzijo; megla in mrzel zrak po nižinah, kar bi ustvarilo umetno zimo. Mrzle fronte in snežne padavine v Evropi so možne, a ne v običajnih količinah.
Seveda so dolgoročne vremenske napovedi manj zanesljive. Pri Agenciji RS za okolje (Arso) pojasnjujejo, da uporabne vremenske napovedi segajo do okoli teden dni vnaprej. »Z modernimi merilnimi sistemi (sateliti, radarji, letala,…) in zelo zmogljivimi računalniki sicer lahko zberemo in obdelamo ogromne količine podatkov, a napovedljivost vremena zaradi kaotične narave procesov v atmosferi še vedno ostaja omejena in tesno povezana z življenjsko dobo vremenskih procesov. Tako pojava lokalne nevihte včasih ne moremo napovedati niti eno uro vnaprej, nastanek večjih ciklonov pa dokaj uspešno napovemo tudi dober teden dni vnaprej.«
Meteorološki servis AccuWeather je pred mesecem objavil napoved, kakšna zima nas čaka. Napovedali so, da lahko območje od Italije do Balkana pričakuje milo do toplo vreme vso zimo. Višje temperature naj bi na Balkanu zmanjšale možnost snega po nižinah. Zadnja napoved, ki so jo na podlagi več modelov pripravili pri Severe Weather Europe takšne napovedi potrjuje.
Osredotočili so se na glavne oziroma najpogosteje uporabljene štiri modele, ki napovedujejo, kakšno bo prevladujoče vreme. Vsi modeli napovedujejo povprečno vreme za tri mesece (od decembra do februarja), kar pa ne pomeni, da bo napovedano vreme trajalo celotno obdobje, ampak kakšno naj bi bilo večino časa.
Preberite tudi:
Vremenarji pojasnjujejo, zakaj je Slovencem bolj vroče kot drugim
Južni deli Evrope naj bi imeli milo vreme. Celotna Evropa naj bi imela zimske temperature višje od povprečja, zračni pritisk pa višji, kar ponavadi pomeni blažje zime. V Evropi je bolj zimsko vreme možno, če bo prevladujoč visok pritisk ustvaril temperaturno inverzijo; megla in mrzel zrak po nižinah, kar bi ustvarilo umetno zimo. Mrzle fronte in snežne padavine v Evropi so možne, a ne v običajnih količinah.
Seveda so dolgoročne vremenske napovedi manj zanesljive. Pri Agenciji RS za okolje (Arso) pojasnjujejo, da uporabne vremenske napovedi segajo do okoli teden dni vnaprej. »Z modernimi merilnimi sistemi (sateliti, radarji, letala,…) in zelo zmogljivimi računalniki sicer lahko zberemo in obdelamo ogromne količine podatkov, a napovedljivost vremena zaradi kaotične narave procesov v atmosferi še vedno ostaja omejena in tesno povezana z življenjsko dobo vremenskih procesov. Tako pojava lokalne nevihte včasih ne moremo napovedati niti eno uro vnaprej, nastanek večjih ciklonov pa dokaj uspešno napovemo tudi dober teden dni vnaprej.«
