KULINARIKA

Leteči žganci pristali na prvem mestu

Tekmovanja v kulinaričnih spretnostih so se udeležili dijaki desetih šol.
Fotografija: Zmagovalci FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Odpri galerijo
Zmagovalci FOTO: JANEZ PETKOVŠEK

Kar 96 dijakov in študentov z 10 biotehniških šol Slovenije, ki so se udeležili že petega tekmovanja v spretnosti in znanju na temo Kulinarična dediščina – uživam tradicijo, je zagotovilo, da nam vrhunskih kuharjev, slaščičarjev, gostincev in strokovnjakov za prehrano ne bo zmanjkalo.

Tekmovanje v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana kot tudi predavanje in pogostitve (stregli so pemsko zelenjavno juho) so potekali v luči proslavljanja 200. obletnice smrti Valentina Vodnika, ki je spisal tudi Kuharske bukve. Prof. dr. Janez Bogataj je poudaril, da je tekmovanje tudi priložnost za razmislek o tem, kakšne so možne oblike in vsebine uporabe prehranske kulturne dediščine v sodobni gastronomiji in kulinariki.
 

Pogrinjki


V pogovoru s Sašo Drobnič Škrjanec, eno od dveh ocenjevalcev pogrinjkov, smo zvedeli, da sta ocenjevala predvsem izvirnost, zahtevnost, dekoracijo, barvno usklajenost, čistost, natančnost in uporabnost. Njo je od vseh 12 pogrinjkov najbolj navdušil meščanski, pri katerem je tekmovalec Marko Vidic poiskal starinska stola, stare krožnike, jedilni pribor, okrasni keramični figurici, kristalne kozarce in vazo (vanjo je dal šopek potonik), na krožnička pa je dal po eno žemljico.
Govnač s kranjsko klobaso Jureta Cesarja FOTO: BIC Ljubljana
Govnač s kranjsko klobaso Jureta Cesarja FOTO: BIC Ljubljana

Lepo je po njenem prepričanju dekoriral tudi jedilna lista in servieto iz blaga. Kljub temu je prvo mesto pripadlo pogrinjku Katje Vačovnik iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, ki je po diagonali mize namestila pet starinskih kovinskih posod s pomladanskimi cvetličnimi aranžmaji. Čeprav pogrinjek deluje prikupno, je primeren le za razstave, ne pa za gostilniško rabo.

Med cvetjem so bile namreč regratove lučke. Najbrž si ni težko predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo kihnil ali bil alergičen na cvetoče rože. Ocenjevalka je dejala še, da so mnogi uporabljali preveč plastičnih dekorativnih rož ali listov, da je bilo marsikje na mizi preveč stvari, da kolovrat ne spada nanjo, še manj pa pregosti in previsoki cvetlični aranžmaji, prek katerih ne vidiš jedca na drugi strani.
 

Kulinarika


Več zanimanja je bilo v kategoriji priprave kulinaričnih jedi s pridihom preteklosti in receptov naših babic. Ocenjevalka Marlena Skvarča je povedala, da se je večina tekmovalcev odrezala zelo dobro, kar dokazuje tudi to, da sta maksimalnih 100 točk v konkurenci desetih tekmovalcev dosegla kar dva z BIC Ljubljana.
Janko Dulc pripravlja zmagovite žgance. FOTO: BIC Ljubljana
Janko Dulc pripravlja zmagovite žgance. FOTO: BIC Ljubljana

Janko Dulc je navdušil z letečimi žganci z masovnikom, sotiranim grahom in karameliziranimi jabolki z brusnicami, Jure Cesar pa z govnačem s kranjsko klobaso. Kako zahtevna je bila naloga, kaže že to, da sta morala ocenjevalki prepričati z izvirnostjo ideje, izraženostjo ročnih spretnosti, higieno in urejenostjo delovnega mesta, videzom in okusom jedi ter s splošnim vtisom.
 

Živilski izdelki


V kategoriji priprave živilskih izdelkov s 15 tekmovalci sta imela ocenjevalca težko nalogo, saj sta morala oceniti ogromno slaščičarskih in pekarskih izdelkov, pri tem pa sta nabrala precej kilometrine, saj sta ocenjevala dolgotrajno pripravo slaščic in kruha ter potic na dveh lokacijah, pozneje pa še končni izdelek.
Zmagovalci FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Zmagovalci FOTO: JANEZ PETKOVŠEK

Med slaščičarji ju je najbolj navdušil Vojko Korez iz ŠC Ptuj Biotehniška šola, ki je pripravil proseno torto z rabarbaro in jagodami, med peki pa Monika Meško iz Izobraževalnega centra Piramida iz Maribora z ajdovim kruhom hajdnikom z dodatkom suhih sliv.

Največ navijačic je imel Jure Stošič z Biotehniške šole Maribor. Čeprav ni zmagal, je izstopal z višino, zgovornostjo in receptom. Osemnajstletnik, ki se šola za veterinarskega tehnika, se je namreč odločil za pripravo koroške tradicionalne jedi, imenovane mežarli (gre za kuhana, zmleta in na masti prepražena svinjska ali telečja pljuča z delom srca, ki ju nato umešaš v kruhov cmok in popečeš v pečici). Mladenič, ki se namerava izšolati za mehatronika, je razkril, da bo kuhanje zanj vedno druga ljubezen in rezervni izhod, če mu mehatronika ne bo šla od rok.


V preostalih kategorijah so tekmovalci dokazali, da so vešči tudi fotografiranja, da so dobri poznavalci kulinarične dediščine, pisci kulinaričnih prispevkov in projektnih nalog, posamezniki pa se lotevajo izdelave filmov ali videov. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije