Leseni zakladi Vrhnike (FOTO)

Štirim veličastnim z ožjega vrhniškega območja, kot jih imenujejo v razstavišču Moja Ljubljanica, se pridružujejo številne najdbe. Z vpisom kolišč okoli Alp na svetovni seznam kulturne dediščine leta 2011 je organizacija Unesco prepoznala neprecenljivo vrednost in pomen varovanja tovrstnih najdišč.

Od več kot tisoč znanih koliščarskih naselbin v Švici, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji in Sloveniji, ki segajo v obdobje od 5000 do 500 pred našim štetjem, je na seznam vpisanih 111 najdišč, devet z Ljubljanskega barja. »V Ljubljanici in na Ljubljanskem barju je dokumentiranih več kot 70 arheoloških najdb plovil in vesel iz različnih obdobij med prazgodovino in novim vekom,« so povedali v razstavišču Moja Ljubljanica na Vrhniki.

»Med njimi posebno pozornost žanje leta 1890 odkrita 30 metrov dolga in 4,5 metra široka rimska tovorna ladja s konca prvega stoletja pred našim štetjem iz Lip. Še dve ladji podobnega tipa sta ujeti v brežino Ljubljanice na Vrhniki in čakata na nadaljnje raziskave.«

Varovanje in ohranjanje ogroženega arheološkega lesa, ki se je prepojen z vodo ohranil v okolju brez kisika, zato zasluži posebno pozornost. »Z rednimi monitoringi in analizami spremljamo najdišča in situ. Od leta 2012 v zalitih jamah nekdanjih glinokopov opekarne na Verdu pri Vrhniki deluje državni depozitorij za hranjenje lesa v mokrem okolju, od leta 2013 pa na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije deluje tudi laboratorij za aktivno konzervacijo arheološkega lesa,« še razložijo strokovnjaki v Moji Ljubljanici.

Med najpomembnejše najdbe v okolici Vrhnike spada kolo z osjo. »Med vzorčenjem lesa v enem od drenažnih jarkov na kolišču Stare Gmajne na Verdu pri Vrhniki so arheologi leta 2002 odkrili dva čolna deblaka in kolo z osjo, ki je pripadlo dvokolesnemu vozu. Kolo je sestavljeno iz dveh jesenovih plošč, ki sta spojeni s štirimi hrastovimi zagozdami. Os je izdelana iz enega kosa hrastovega lesa, zaključek je pravokotne oblike. Kolo je staro 5200 let in je po tehnološki dovršenosti edinstveno v svetovnem merilu,« poudarjajo na Vrhniki.

Leta 2015 so podvodni arheologi iz struge Ljubljanice na Vrhniki dvignili 14,5 metra dolg čoln, izdelan iz debla mogočnega hrasta s premerom najmanj 1,5 metra. Vrhunski rokodelski izdelek je v tehnološkem pogledu povezan s sredozemsko tradicijo, časovno pa sovpada s keltsko poselitvijo Vrhnike. Ljubljanica je bila takrat glavna komunikacijska os.

Še dve najdbi sta izjemno pomembni. Prva je lok. Na kolišču Hočevarica na Verdu pri Vrhniki so arheologi leta 1998 odkrili več lesenih najdb, med katerimi izstopa 122 centimetrov dolg lok, izdelan iz lesa tise. Artefakt iz bakrene dobe datira v čas okoli 3600 pred našim štetjem. Presenetljiva je bila tudi najdba konice. Ob koncu zadnje ledene dobe so v okolici Ljubljanskega barja uspevali redki, pretežno borovo-brezovi gozdovi.


Posamične najdbe iz obdobja med 120.000 in 40.000 let pred sedanjostjo dokazujejo občasno obljudenost območja, ki je z bogatimi vodnimi viri v otoplitvenih fazah privabljalo črede velikih sesalcev in njihove lovce. Podvodni arheologi so leta 2008 med drugim našli 16 centimetrov dolgo ožgano konico iz lesa tise. Spada v čas okoli 40.000 let pred sedanjostjo in pripada lovskemu orožju. Širše območje so v tem obdobju poseljevali neandertalci.