ŽALOSTNO
Legendarna tovarna zapira vrata, 60 ljudi na zavod
Maloprodajne trgovine bodo ostale odprte do odprodaje zalog.
Odpri galerijo
Tovarna nogavic Polzela. FOTO: Leon Vidic, Delo
POLZELA – Stečajni upravitelj Tovarne nogavic Polzela Zlatko Hohnjec bo v petek ustavil celotno proizvodnjo. Tovarno, ki je v stečaju od decembra 2016, bodo zaprli, saj po zakonu podjetje v stečaju lahko obratuje največ leto dni. Dokončali bodo samo še napletene izdelke. V Polzeli, kjer so proizvodnjo po uvedbi stečaja znova vzpostavili februarja lani, je po Hohnječevih pojasnilih ta čas zaposlenih 85 delavcev, od tega jih bo od 20 do 25 obdržal še naprej za potrebe maloprodaje in skladišča, preostali pa so pristali na zavodu za zaposlovanje.
Leta 1972 je Polzela podpisala pogodbo s švicarskim podjetjem Du Pont za dobavo lajkre, ki se uporablja še danes, leta 1975 pa je poleg proizvodne hale odprla prvo lastno prodajalno. Tega leta je bilo v tovarni zaposlenih že 1200 delavcev, letna proizvodnja pa je bila 26 milijonov parov nogavic.
Začetek 90. let je prinesel izgubo velikega dela trga nekdanje skupne države Jugoslavije, kamor je podjetje izvažalo predvsem končne izdelke pod znamko Polzela. Sledilo je obdobje zmanjševanja števila zaposlenih in iskanje novih kupcev dodelavnega posla v zahodnoevropskih državah.
Med drugim je tako Polzela vse do danes izdelovala nogavice za nekatere najbolj priznane globalne znamke, kot so Falke, Wilox, Camano, Cronert, Bataillon Belet, Nur Die, Atair, USF, Fogal, Socks & Fashion. Izpad dobička so delno zmanjšali tudi z odpiranjem lastnih prodajaln, a vse to ni bilo dovolj za zagotovitev dolgoročnega poslovnega uspeha.
Izklicna cena za poslovno celoto Polzele je bila na prvem zbiranju ponudb 2,8 milijona evrov, na drugem pa 2,4 milijona evrov. V tretjem poskusu je bila izhodiščna cena 2,46 milijona evrov. Med stečajem je sicer Hohnjec priznal za 8,2 milijona terjatev, od tega za 3,1 milijona evrov prednostnih.
Polzeli, ki se je že dlje časa spopadala s finančnimi težavami, je država v zadnjih letih pomagala večkrat. Najprej ji je novembra 2014 odobrila za milijon evrov državne pomoči, in sicer 500.000 evrov kratkoročnega posojila in državno poroštvo na 500.000 evrov posojila Delavske hranilnice.
Vrata zapirajo po 90 letih
Zgodovina izdelovanja nogavic v Polzeli sega v leto 1927, ko so v nekdanji zapuščeni lesnopredelovalni tovarni, po novem imenovani Polzela tovarna navadnih in tkanih pletenin, zabrneli prvi stari tekstilni stroji. Tja sta jih pripeljala Švicarja Albert in Teodor Reiser, ki sta pred tem že imela v lasti tovarno nogavic na Moravskem.Leta 1972 je Polzela podpisala pogodbo s švicarskim podjetjem Du Pont za dobavo lajkre, ki se uporablja še danes, leta 1975 pa je poleg proizvodne hale odprla prvo lastno prodajalno. Tega leta je bilo v tovarni zaposlenih že 1200 delavcev, letna proizvodnja pa je bila 26 milijonov parov nogavic.
Začetek 90. let je prinesel izgubo velikega dela trga nekdanje skupne države Jugoslavije, kamor je podjetje izvažalo predvsem končne izdelke pod znamko Polzela. Sledilo je obdobje zmanjševanja števila zaposlenih in iskanje novih kupcev dodelavnega posla v zahodnoevropskih državah.
Med drugim je tako Polzela vse do danes izdelovala nogavice za nekatere najbolj priznane globalne znamke, kot so Falke, Wilox, Camano, Cronert, Bataillon Belet, Nur Die, Atair, USF, Fogal, Socks & Fashion. Izpad dobička so delno zmanjšali tudi z odpiranjem lastnih prodajaln, a vse to ni bilo dovolj za zagotovitev dolgoročnega poslovnega uspeha.
Brez dela bo ostalo še 60 delavcev. FOTO: Leon Vidic, Delo
Neuspešne dražbe
Stečajni upravitelj sicer nadaljuje prodajo premoženja družbe. Junija je že tretjič skušal prodati Tovarno nogavic Polzela, a ni bilo dražitelja. Hohnjec je dejal, da bo način prodaje prilagodil interesom morebitnih kupcev. Vse bolj pa se nagiba k posamični prodaji nepremičnin, premičnin, blagovne znamke in zalog.Izklicna cena za poslovno celoto Polzele je bila na prvem zbiranju ponudb 2,8 milijona evrov, na drugem pa 2,4 milijona evrov. V tretjem poskusu je bila izhodiščna cena 2,46 milijona evrov. Med stečajem je sicer Hohnjec priznal za 8,2 milijona terjatev, od tega za 3,1 milijona evrov prednostnih.
Maloprodajne trgovine ostajajo odprte do odprodaje zalog. FOTO: Leon Vidic, Delo
Država večkrat priskočila na pomoč
Tovarna nogavic Polzela je pristala v stečaju, saj se Slovenski državni holding (SDH) kot večinski lastnik podjetja decembra 2016 ni odločil za ponovno dokapitalizacijo podjetja. Ugotovili so namreč, da je družba dolgoročno plačilno nesposobna. Družba je je imela tudi negativen kapital, izguba pa je presegla polovico osnovnega kapitala.Polzeli, ki se je že dlje časa spopadala s finančnimi težavami, je država v zadnjih letih pomagala večkrat. Najprej ji je novembra 2014 odobrila za milijon evrov državne pomoči, in sicer 500.000 evrov kratkoročnega posojila in državno poroštvo na 500.000 evrov posojila Delavske hranilnice.
