V NEBO
Lastniki nepremičnin, to morate vedeti: padel rekord
Podatki so še posebej zanimivi za tiste, ki se morda odločajo za prodajo ali nakup stanovanja.
Odpri galerijo
Stanovanja so v povprečju najdražja v Ljubljani. FOTO: Getty Images/iStockphoto
LJUBLJANA – Po rekordni skupni vrednosti in številu kupoprodajnih poslov leta 2017 se je slovenski nepremičninski trg leta 2018 pričakovano umiril. Število nepremičninskih poslov se je v primerjavi z letom 2017 zmanjšalo za okoli 10 odstotkov. Kljub temu pa so cene rabljenih stanovanj v Ljubljani dosegle rekord, izhaja iz poročila o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2018, ki ga je pripravila Geodetska uprava RS (Gurs).
Lani je bilo sklenjenih okoli 33.200 poslov z nepremičninami v skupni vrednosti 2,3 milijarde evrov, kar je okoli 100 milijonov evrov manj kot leto poprej. Največ prometa, 1,5 milijarde evrov, je bilo s stanovanji.
Cene stanovanjskih nepremičnin so kljub upadu prometa v letu 2018 še naprej rasle. Na ravni države so cene rabljenih stanovanj, ki najbolje ponazarjajo trende na slovenskem nepremičninskem trgu, v primerjavi z letom 2017 v povprečju zrasle za 10 odstotkov, od cenovnega dna leta 2015 so bile višje za 22 odstotkov.
Kljub visoki rasti cen v zadnjih treh letih so bile cene stanovanjskih nepremičnin še vedno pod rekordnimi iz leta 2008. Izjema je glavno mesto, kjer je bila rast cen daleč najvišja in so cene stanovanj in hiš že dosegle nove rekordne vrednosti. Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države je 1770 evrov na kvadratni meter in je bila v primerjavi z letom 2015 višja že za 22 odstotkov, v primerjavi z rekordnim letom 2008, ko je dosegla 1820 evrov na kvadratni meter, pa tri odstotke nižja.
V Kranju se je povprečna cena stanovanj (1830 evrov na kvadratni meter) izenačila s tisto iz leta 2008, v okolici Ljubljane (2040 evrov na kvadratni meter) je bila od cene leta 2008 (2080 evrov na kvadratni meter) nižja le še za dva odstotka. V Mariboru so bile cene stanovanj leta 2018 (1260 evrov na kvadratni meter) v povprečju za šest odstotkov nižje od cen leta 2008 (1340 evrov na kvadratni meter). Na vseh drugih območjih države so bile povprečne cene stanovanj še daleč od rekordnih. V primerjavi z letom 2008 na primer v Kopru (2320 evrov na kvadratni meter) za okoli osem odstotkov, v Celju (1230 evrov na kvadratni meter) za okoli 12 odstotkov, najdlje pa so bile na območju Obale brez Kopra (2460 evrov na kvadratni meter), kjer so bile v povprečju še vedno nižje za okoli 20 odstotkov.
V letih od 2015 do 2018 so cene hiš v Sloveniji naraščale počasneje kot cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah. Povprečna cena rabljene hiše s pripadajočim zemljiščem na ravni države je leta 2018 znašala 125.000 evrov in je bila za okoli 16 odstotkov višja kot leta 2015. V primerjavi z letom 2017 je zrasla za 8 odstotkov.
V primerjavi z letom 2008, ko je bil v Sloveniji dosežen cenovni vrh, so bile cene hiš lani v povprečju še vedno nižje za 10 do 15 odstotkov. Cene hiš se še niso tako približale rekordnim vrednostim kot cene stanovanj, ker so v času krize padle bolj kot za stanovanja, po oživitvi nepremičninskega trga pa tudi počasneje naraščajo.
Cene stanovanjskih hiš ostajajo najvišje na Obali, kjer je povprečna cena leta 2018 krepko presegla 300.000 evrov. Glede na raven cen sledi Ljubljana s povprečno ceno, ki je v letu 2018 znašala blizu 280.000 evrov. Nad slovenskim povprečjem (125.000 evrov) so še cene hiš v okolici Kranja, kjer je bila leta 2018 povprečna cena več kot 160.000 evrov. Povprečna cena hiše s pripadajočim zemljiščem v Mariboru je leta 2018 znašala blizu 120.000 evrov, v Celju pa blizu 115.000 evrov.
Lani je bilo sklenjenih okoli 33.200 poslov z nepremičninami v skupni vrednosti 2,3 milijarde evrov, kar je okoli 100 milijonov evrov manj kot leto poprej. Največ prometa, 1,5 milijarde evrov, je bilo s stanovanji.
V Ljubljani največji upad
Najopaznejše je bilo lani upadanje števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin, predvsem za stanovanja v večstanovanjskih stavbah, nekoliko manj za stanovanjske hiše. Največji upad prometa s stanovanjskimi nepremičninami je bilo zaznati v Ljubljani in njeni okolici, rahel upad ali vsaj stagnacija števila kupoprodaj pa sta bila praktično povsod po državi. Upadanje prometa s stanovanjskimi nepremičninami kljub naraščanju povpraševanja gre pripisati pomanjkanju ponudbe novogradenj in pospešeni rasti cen stanovanj v zadnjih treh letih.Cene stanovanjskih nepremičnin so kljub upadu prometa v letu 2018 še naprej rasle. Na ravni države so cene rabljenih stanovanj, ki najbolje ponazarjajo trende na slovenskem nepremičninskem trgu, v primerjavi z letom 2017 v povprečju zrasle za 10 odstotkov, od cenovnega dna leta 2015 so bile višje za 22 odstotkov.
Kljub visoki rasti cen v zadnjih treh letih so bile cene stanovanjskih nepremičnin še vedno pod rekordnimi iz leta 2008. Izjema je glavno mesto, kjer je bila rast cen daleč najvišja in so cene stanovanj in hiš že dosegle nove rekordne vrednosti. Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države je 1770 evrov na kvadratni meter in je bila v primerjavi z letom 2015 višja že za 22 odstotkov, v primerjavi z rekordnim letom 2008, ko je dosegla 1820 evrov na kvadratni meter, pa tri odstotke nižja.
V povprečju so stanovanja v državi še pod rekordno ravnijo leta 2008. FOTO: Getty Images/iStockphoto
V Kranju se je povprečna cena stanovanj (1830 evrov na kvadratni meter) izenačila s tisto iz leta 2008, v okolici Ljubljane (2040 evrov na kvadratni meter) je bila od cene leta 2008 (2080 evrov na kvadratni meter) nižja le še za dva odstotka. V Mariboru so bile cene stanovanj leta 2018 (1260 evrov na kvadratni meter) v povprečju za šest odstotkov nižje od cen leta 2008 (1340 evrov na kvadratni meter). Na vseh drugih območjih države so bile povprečne cene stanovanj še daleč od rekordnih. V primerjavi z letom 2008 na primer v Kopru (2320 evrov na kvadratni meter) za okoli osem odstotkov, v Celju (1230 evrov na kvadratni meter) za okoli 12 odstotkov, najdlje pa so bile na območju Obale brez Kopra (2460 evrov na kvadratni meter), kjer so bile v povprečju še vedno nižje za okoli 20 odstotkov.
Hiše najdražje na Obali
Cene hiš se dvigujejo počasneje od cen stanovanj. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Celotno poročilo lahko preberete tukaj.
V primerjavi z letom 2008, ko je bil v Sloveniji dosežen cenovni vrh, so bile cene hiš lani v povprečju še vedno nižje za 10 do 15 odstotkov. Cene hiš se še niso tako približale rekordnim vrednostim kot cene stanovanj, ker so v času krize padle bolj kot za stanovanja, po oživitvi nepremičninskega trga pa tudi počasneje naraščajo.
Cene stanovanjskih hiš ostajajo najvišje na Obali, kjer je povprečna cena leta 2018 krepko presegla 300.000 evrov. Glede na raven cen sledi Ljubljana s povprečno ceno, ki je v letu 2018 znašala blizu 280.000 evrov. Nad slovenskim povprečjem (125.000 evrov) so še cene hiš v okolici Kranja, kjer je bila leta 2018 povprečna cena več kot 160.000 evrov. Povprečna cena hiše s pripadajočim zemljiščem v Mariboru je leta 2018 znašala blizu 120.000 evrov, v Celju pa blizu 115.000 evrov.
