Kupujete stanovanje? Za vas imamo slabo novico

V Sloveniji je bilo do 15. julija za prvo polletje letošnjega leta evidentiranih okoli 10.800 sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala nekaj manj kot 770 milijonov evrov. V primerjavi z drugim polletjem 2019 sta se tako evidentirano število sklenjenih kupoprodajnih poslov kot njihova skupna vrednost zmanjšali za približno 40 odstotkov. V primerjavi s prvim polletjem 2019 je bilo število poslov manjše za 40 odstotkov, njihova vrednost pa za 45 odstotkov, kažejo preliminarni podatki o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polovico letošnjega s pandemijo novega koronavirusa zaznamovanega leta.

Prvič preko 1900 evrov

Medtem ko je virus predvsem v marcu močno vplival na nepremičninski trg, ki je v mesecu razglasitve epidemije v Sloveniji skoraj povsem obstal, pa nikakor ni vplival na cene nepremičnin, vsaj ne v smeri navzdol. Obratno, preliminarne analize gibanja cen rabljenih stanovanj, ki praviloma najbolje odseva trende cen stanovanjskih nepremičnin, kažejo, da so v Sloveniji cene v prvem polletju letošnjega leta še naprej rasle. Po sicer še precej nepopolnih podatkih so se v prvem polletju letošnjega leta cene rabljenih stanovanj v Sloveniji v primerjavi z drugim polletjem 2019 zvišale za tri odstotke, v primerjavi s prvim polletjem 2019 za sedem odstotkov in v primerjavi s prvim polletjem 2018 za 11 odstotkov. Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države je prvič presegla mejo 1900 evrov na kvadratni meter.

Raste delež Ljubljane

Del statističnega zvišanja povprečne cene na ravni države v prvem polletju 2020 gre tudi na račun večjega deleža Ljubljane, kjer so cene stanovanj najvišje, v skupnem številu transakcij s stanovanji. Po preliminarnih podatkih se je namreč delež Ljubljane v skupnem številu upoštevanih transakcij (skupna velikost vzorca) povečal z običajnih okoli 25 odstotkov na skoraj 30 odstotkov, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor. Cena rabljenega stanovanja na kvadratni meter v prestolnici je bila v povprečju 2910 evrov, na območju Obale brez Kopra, kjer so do sedaj tudi evidentirali največ transakcij za prvo polletje 2020, pa 2300 evrov. V večjih slovenskih mestih je bila cena najnižja v Mariboru, kjer je bila v povprečju 1390 evrov na kvadratni meter.

Ni bilo dramatičnega padca

Statistična rast cen sicer ni presenetljiva. Podobno je bilo tudi leta 2008, ko je bil po nastopu krize nepremičninskega trga upad števila transakcij še precej večji, cene pa so prav tako zrasle. V takih razmerah se namreč prodajajo le še 'boljša' in že tako relativno dražja stanovanja, katerih cene pa se zaradi inercije trga še ne znižujejo.

Število nepremičninskih transakcij v prvi polovici leta se vendarle ni zmanjšalo tako drastično, kot je bilo glede na okoliščine morda pričakovati, Predvsem zaradi realizacije poslov, sklenjenih pred razglasitvijo epidemije, in hitrega okrevanja nepremičninskega trga po preklicu epidemije.