DRUGI TIR

Kovačič je želel dobrih 96 tisočakov. To mu je odgovorila vlada

Objavljeno 05. april 2018 14.44 | Posodobljeno 05. april 2018 14.58 | Piše: STA, A. L.
Če strnemo, denarja ne bo videl.
Vili Kovačič. FOTO: Blaž Samec, Delo
LJUBLJANA – Vlada je na današnji seji obravnavala prošnjo pobudnika referenduma za zakon o drugem tiru Vilija Kovačiča za zagotovitev sredstev za izvedbo ponovljene referendumske kampanje. Kot so izpostavili, vlada v skladu z veljavno zakonodajo in odločbo ustavnega sodišča ne sme financirati niti lastne referendumske kampanje niti kampanje drugih, zato prošnji ne more ugoditi, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.
 

Ne smejo niti ne morejo

Kot so spomnili, je ustavno sodišče ugotovilo neskladnost zakona o volilni in referendumski kampanji v delu, ki se nanaša na vlado kot organizatorja referendumske kampanje, ne pa tudi določb zakona, ki govorijo o financiranju referendumske kampanje. V odgovoru, ki ga je vlada posredovala tudi Kovačiču, so pojasnili, da lahko organizator referendumske kampanje pridobiva prispevke za referendumsko kampanjo od fizičnih oseb in od pravnih oseb zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička.

»Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati referendumske kampanje,« so povzeli zakon in izpostavili, da vlada oziroma ministrstva in službe kot državni organi torej ne smejo niti ne morejo nameniti sredstev organizatorjem referendumske kampanje.

Razveljavitev

Kovačič je na vlado sicer naslovil pobudo, da mu za financiranje ponovljene kampanje nameni dobrih 96.000 evrov, s čimer bi po njegovem mnenju »izravnali teren« pred ponovnim glasovanjem. Vlada si je namreč lani za financiranje referendumske kampanje namenila 97.000 evrov, kar je bil nazadnje tudi vzrok za razveljavitev septembrskega izida.

Vlada je namreč po oceni vrhovnega sodišča s proračunskimi sredstvi financirala nedopustno enostransko kampanjo. Že pred tem je ustavno sodišče odločilo, da se vlada v referendumu lahko javno izreče za zakon ali proti njemu, vendar pa lahko proračunska sredstva porablja samo, če v svojih informacijah predstavlja tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo. V tokratni referendumski kampanji vlada zato ne bo sodelovala.
Deli s prijatelji