FESTIVAL

Kolobocija na Špici

Objavljeno 10. junij 2019 14.53 | Posodobljeno 10. junij 2019 14.53 | Piše: S. I.

Prvi samoorganizirani festival mestnega kolesarstva ob Ljubljanici.

Na Špici je potekal prvi festival mestnega kolesarstva. FOTO: Marko Feist
LJUBLJANA – Na nabrežju Špica, le deset minut iz središča Ljubljane, je včeraj popoldne potekal prvi samoorganizirani festival mestnega kolesarstva Kolobocija. Pedalarji vseh sort, oblik in starosti so skupaj popravljali, prodajali, kupovali, igrali, ustvarjali, debatirali, degustirali, poležavali in poplesavali v prijetnem ambientu ljubljanske Špice.

image
Na Špici je potekal prvi festival mestnega kolesarstva. FOTO: Marko Feist
»Bicikel je poleg sendviča in brisače zagotovo eden od genialnih izumov vseh časov! Katero drugo prevozno sredstvo je hkrati tako učinkovito, poceni, ekološko, zdravo in še zabavno? Ga ni!« so zapisali na Facebookovi strani dogodka. Zato si ljubljanska kolesa in tisoči kolesarjev, ki jih poganjajo po mestnih ulicah, zaslužijo čisto svoj praznik. »In ker smo biciklisti po naravi iznajdljivi, si ga bomo organizirali kar sami,« so duhovito zapisali organizatorji.
 

Za vsakogar nekaj


Organizatorji so pripravili pester program kolesarsko-ustvarjalnih delavnic, na katerih so se udeleženci učili zamenjati zračnico, si »spimpali« kolo in čelado, spreminjali stare vrečke v pokrivalo za sedež, izdelovali kresničke, si natisnili kolesarski plakat, se šli kolesarsko jogo in še kaj.

image
Tudi trgovinice z ročnimi izdelki so bile na kolesih. FOTO: Marko Feist
Poskrbljeno je bilo tudi za kulturno-kolesarski program: prišlo je ulično gledališče na kolesih, glasba se je v živo vrtela s starih plošč, akrobati so izvajali skoke in trike s kolesi, kolesarski popotniki so predavali o svojih doživetjih, pripravili so tudi spretnostni poligon in izvedli najpočasnejšo kolesarsko dirko na svetu.

Ljubljano bomo spremenili v do kolesarjev najbolj prijazno mesto na svetu.

Manjkala nista niti kolesarsko-reciklažni sejem in razstava unikatnih koles, seveda pa ni šlo brez kolesa sreče. Poskrbljeno je bilo tudi za hrano in pijačo, ki so jo seveda ponujali na kolesih.
Deli s prijatelji