Ko se zapre šola, je kraj obsojen na propad

OSILNICA – Enakomeren razvoj občine pomeni tudi skrb za starejše in še posebno mlade, za izboljšanje infrastrukture, varovanje okolja in pridobitev vsaj katerega novega delovnega mesta, če je le možno – tudi v nedokončanemu domu za starejše, ki naj bi vendarle dobil vsebino.

Želijo si zapolniti tudi prostor v stavbi nekdanjega Liva tik ob igrišču, nas je z razlago aktualnega dogajanja v deželi ljudskega junaka Petra Klepca, sicer s 340 dušami ene najmanjših slovenskih občin, pred večnamensko stavbo v Osilnici, nedaleč od sotočja Čabranke in Kolpe, pričakala županja Alenka Kovač. Sicer je bilo vabilo na obisk namenjeno za te kraje pomembnemu dogodku, dobrodelnemu teku, izkupiček bo porabljen za obnovo zunanjega igrišča, nakup igral in športne opreme za pouk v dvorani.

S petimi šolarji iz podružnične šole v Osilnici, Timom, Majo, Miho, Katjo in Lio, je na progi od domače cerkve proti Kolpi teklo še 110 vrstnikov iz kočevskih osnovnih šol in njihovih podružnic ter matične šole pri Fari in sosedje onstran Čabranke, iz Plešc in Čabra.

»Naši otroci izvajajo pouk športne vzgoje v dvorani, ki si jo delimo vsi prebivalci občine. Uporabljamo jo za kulturne prireditve, izobraževanje, sestanke in razgibavanje starejših. Igrišče za šolo pa je prav tako namenjeno vsem prebivalcem 19 vasi in turistom, ki si želijo aktivnega življenja,« sta poudarili županja in učiteljica Tina Južnič.

Ne le razpoke na dotrajanem asfaltu, ki je zelo nevaren predvsem za mlajše otroke, grdi raček je tudi raztrgana in zvita žična ograja. Njena odstranitev in zamenjava z novo je nujna.

»V prvi razred podružnice letos ni bil vpisan noben otrok, je pa prag prvega septembra prestopilo pet učencev v kombiniranih oddelkih drugega in tretjega razreda,« županja ni skrivala veselja, da šolski živžav pri njih ne bo utihnil. Hkrati se še kako dobro zaveda, kaj bi za tako majhno skupnost pomenila izguba šolskega programa. Osilniška dolina je namreč obmejno območje in daleč od središča države, povrhu se sooča z nerazvitostjo in izseljevanjem, navsezadnje bi zaprtje šole pomenilo manj rabe slovenskega jezika. »To bi bilo za nas pogubno,« meni županja.

Štirirazredna šola v Osilnici, ki je bila zaradi majhnega števila otrok, vpisna sta bila le dva, zaprta jeseni 2016, januarja 2017 pa se je v njej znova oglasil zvonec, je podružnica matične šole pri Fari, trideset kilometrov nizvodno ob Kolpi. Tam imajo skupaj 42 otrok, od tega so letos štirje novi, ki so se prešolali iz občine Kočevje. Ravnatelj Martin Marinč tudi v tem vidi lepšo prihodnost šolstva v obeh obmejnih občinah.

»V Osilnici pokrivamo normative pristojnega ministrstva in ne bo težav, da podružnica še naprej živi. Tudi pri Fari prvega septembra ni skozi vrata stopil prvošolček, a so obeti za prihodnje boljši,« ne dvomi Marinč in se ozre na vrtčevske prostore, ki so del šole. V primerjavi s sosednjimi občinami, ki so morale za to šolsko leto poiskati dodatne prostore, da bi sprejeli malčke, teh težav v Kostelu nimajo. Število predšolskih otrok, letos jih je 13, pri njih ne upada, po Marinčevih podatkih bo vpis v prihodnjih letih večji.


Preden so noge odnesle otroke po progi, je Kovačeva dejala, da bo občina iz proračunskega mošnjička, ki tehta le okoli 650 tisočakov, nekako zmogla napraskati denar za preplastitev igrišča in zamenjavo žične ograje te dni, od ljudi dobre volje in širokega srca pa pričakuje pomoč pri nabavi rekvizitov in opreme za odbojko, košarko, badminton, nogomet, rokomet, šolski letvenik, plezalno steno, koze, male skrinje, konzolni drog, odrivne deske, vrvice za skok v višino, žoge za različne športe.