ŽALOSTNO

Ko mu je pekla potico, je bil že mrtev

Objavljeno 06. januar 2019 08.00 | Posodobljeno 07. januar 2019 07.29 | Piše: Oste Bakal

Jože Druzovič je živel samotno, v razpadajoči hiši, a bil priljubljen med sovaščani v Zagorcih. Soseda Anica Roškar bi mu na dan, ko so našli njegovo truplo, nesla praznično sladico.

Jože Druzovič je umrl v svoji hiški. FOTO: Ptujski tednik
JURŠINCI – Skopo sporočilo Uprave RS za zaščito in reševanje, da so gasilci PGD Ptuj tik pred božično-novoletnimi prazniki v Zagorcih v občini Juršinci policistom omogočili vstop v stanovanjski objekt, kjer so našli mrtvega človeka, je razžalostilo 300 prebivalcev tega dela Slovenskih goric, ki slovi po trsničarstvu. V svoji razpadajoči hiši ob robu gozda, podprti s koli in pokriti z vrečami, je nenadoma umrl – volk samotar, kot so ga nekateri imenovali – 74-letni Jože Druzovič, o katerem nihče iz okolice ne more povedati ničesar slabega. Tudi on se je, podobno kot večina, pripravljal na božično-novoletne praznike. Žal jih ni dočakal, saj je med svojimi mačkami preprosto mirno zaspal. Nihče natančno ne ve, kdaj se je to zgodilo, nekaj dni ga niso ne videli ne slišali.

25 let je Jože živel v Zagorcih.

V zabojnik ni hotel

Po prepričanju sosedov za samotarja ni bil usoden mraz, saj je skrbel, da mu je bilo toplo. Za nekatere je bil čudak, ki je pač živel svoje odmaknjeno življenje. Približno četrt stoletja, kar je prišel v Zagorce, je živel v zapuščeni hiški, ki je postala njegov dom. Sčasoma je propadala in bivanje je v zadnjem času postalo resno nevarno. Nedavno mu je zato občina Juršinci, v sodelovanju s CSD Ptuj, priskrbela bivalni zabojnik in ga postavila tik ob hiši, a jim ga vseeno ni uspelo prepričati, da bi se vanj naselil. »Jože ni imel pretirane želje, da bi zaživel v varnejših prostorih, in je raje vztrajal v stari hiši. Že pred leti smo mu ponudili možnost, da bi se na občinske stroške namestil v domu za ostarele, a tudi tega takrat ni hotel. Naposled smo mu vendarle uredili vsaj varstveni dodatek,« je povedal župan Alojz Kaučič in dodal, da je bil Druzovič pred prihodom v njihove kraje deset let zaposlen v Nemčiji. Prejemal je pokojnino v znesku kakšnih 330 evrov.
image
Razpadajoči, s koli podprt Jožetov dom. FOTO: Oste Bakal

Ni imel stranišča ali kopalnice, tudi vode ne, saj je to za pitje in kuhanje prinašal od sosedov, za pranje in umivanje pa je zbiral deževnico.

Lepo skrbel za pse in mačke

Nesrečni Jože je imel vedno hišne ljubljenčke, pse in mačke. Tudi če sam ni imel za hrano, je njim nabavljal kakovostno. V zadnjem času je ostal le še z enim psom in nekaj mačkami. Zanje zdaj skrbi soseda Anica: »Ko so ga našli mrtvega, je poleg njega ležala mrtva tudi ena izmed muc in to nekaj pove o ljubezni med njim in njegovimi prijatelji.«

Po besedah župana so ga redno obiskovali člani Karitasa in mu tudi v drugi polovici decembra, kot že večkrat pred tem, pred vrata kontejnerja nastavili paket, a ga ob naslednjem prihodu našli nedotaknjenega. Prav to je dalo slutiti, da se je zgodilo najhuje, saj je bil Jože običajno aktiven in je nenehno hodil okrog hiše in tudi do sosedov, v Juršince in na Ptuj.

image
Anica Roškar je veliko pomagala sosedu. FOTO: Oste Bakal

Zastonj so trkali

Med tistimi, ki so pokojnega najbolj poznali, je soseda Anica Roškar, ta nam je razložila, da se je iz Nemčije, kjer je bil kratek čas tudi poročen, priselil v njihovo soseščino. V Nemčijo je sicer odšel, ker je njegov oče kot nemški vojak padel v vojni in ker je sam bil rojen leta 1944, je imel pravico živeti v tej državi. Anica mu je, podobno kot nekatere druge sosede, pogosto kaj skuhala, da je pojedel pri njih, ko je prihajal po vodo, ali pa si je hrano odnesel domov. Tudi sam je rad delil darila, običajno kakšen brezalkoholni napitek in čokolado. »Vsako leto za božič sem mu spekla potico in piškote in tudi letos je bilo tako – a je prav takrat umrl. Videla sem ga v sredo pred božičem, ko je prišel s Ptuja, kamor je hodil po hrano za svoje mačke, po tistem pa nihče več. V četrtek mu je aktivist Karitasa prinesel paket, a ker ni odprl, čeprav je bila prižgana luč, ga je obesil na kljuko vrat. V nedeljo je Jožetov dom obiskal še predsednik upokojenskega društva, da bi ga obdaril, zraven pa je bil aktivist Karitasa, in ko je ta videl, da je njegova vrečka še vedno obešena na kljuko, je bilo jasno, da je nekaj narobe. Zato so prišli k nam vprašat, ali je bil mogoče pri nas. Ker ni bil, sva šla z možem Feliksom pogledat, pa se v notranjost ni dalo videti. Nazadnje smo poklicali policijo,« je Anica poudarila, da je bil Jože zelo dober človek. Ni pil alkohola, najraje je imel kapučino. Sam si je prideloval zelenjavo, česar ni imel, so mu dali sosedje.

Aničin mož Feliks pa dodaja, kako zanimivo je bilo, ko so ga kdaj obiskali: »Najprej je šel Jože, nato pes in na koncu maček. Prav prijetno je bilo videti to sožitje in prijateljstvo.«
Deli s prijatelji