ZELENJAVA

Kmetom se ne splača gojiti niti zelenjave

Objavljeno 01. december 2018 16.04 | Posodobljeno 01. december 2018 16.25 | Piše: Jaroslav Jankovič

Odkupna cena zelenjave je za najmanj 10 odstotkov nižja kot lani, stroški pridelave pa se povečujejo.

Kmet Janez Zupanec
LJUBLJANA – Od kmetov zelenjavarjev prihajajo skrb vzbujajoče vesti. Odkupna cena zelenjave se je namreč od lani celo znižala, pridelka na površino je bilo malo manj, na drugi strani pa stroški pridelave zaradi vse dražjega semena, gnojila, nafte in preostalega materiala eksponentno naraščajo. Če bi poenostavili, je odkupna cena zelenjave z lani na letos upadla za 10–15 odstotkov, kar je znak za preplah.

Ob takem padcu v kaki tovarni bi se zatresla stavba, začeli bi krčiti stroške in odpustili nekaj delavcev. A pri kmetih zelenjavarjih ni tako. »Le koga naj odpustimo, sami sebe?« sprašuje kmet Davorin Simončič s Krškega polja, ki prideluje zelenjavo na šestih hektarjih, kar zadostuje za obratovanje družinske kmetije, na kateri delajo mož, žena in otroci. Le poleti najamejo sezonske delavce, da pravočasno oberejo kumare, bučke in paprike.
image
Ivanka Simončič nam je poleti pokazala od toče obtolčeno papriko.

Na KGZS poudarjajo, da kmetom ostaja ohrovt, brokoli, cvetača, kitajsko zelje, cikorija in koromač. Po Krškem polju, denimo, jim na njivah in v rastlinjakih ostaja rdeči radič. Po cikoriji je povpraševanje manjše, ker je nismo vajeni in ni del našega vsakdanjega jedilnika, za ostanek rdečega radiča pa je treba razloge iskati drugje. Odkupna cena zelenjave pri trgovcih je občutno prenizka, tako nizka, da ne pokrije proizvodnih stroškov, odločno pojasnjujejo kmetje.
 

Najnižja cena krompirja v Evropi


Proizvodnja hrane v Sloveniji očitno postaja sama sebi namen. »Preprosto ne moremo nič zaslužiti. Odkupne cene so prenizke, da bi kar koli ostalo, da bi lahko razvijali kmetijo, kupili kak nov stroj,« nam je povedal Janko Majcen iz Velike Nedelje, ki prideluje krompir na 20 hektarjih. A, kot kaže, tudi njegova krompirjeva zgodba postaja vse bolj trpka.
»Letos smo doživeli katastrofo: poplave so nam vzele 10 hektarjev krompirja, 3,5 hektarja čebule in 1,5 hektarja česna.«

Letošnja cena krompirja se vrti okoli 20 centov. »Če me boste vprašali, ali s to ceno preživimo, bom rekel da, preživimo, ker nam drugega ne preostane. A cena krompirja po Evropi je tudi 30 centov, pri nas se ni dvignila. Z 20 centi pa ne morete razvijati kmetije, zato bomo našo proizvodnjo krompirja zmanjšali na 10 hektarjev.«
image
Marjan Jurečič del pridelane zelenjave proda na dvorišču v domači trgovini.

Sliši se šokantno, a Majcen poudarja: »Prav vseeno je, ali prideluješ krompir na 10 ali 20 hektarjih, v vsakem primeru ne zaslužiš nič.«
Kmet Marjan Jurečič iz Velikega Mraševega na Krškem polju mu pritrjuje: »Kot se sliši, imamo zagotovo najnižjo odkupno ceno krompirja v Evropi.«
Povejmo, da so Jurečičevi letos poleti doživeli podobno kot pri Majcnu na Ptujskem polju. V torek, 12. junija, se je nad polji okoli Mraševega utrgal oblak in toča je stolkla velike površine bučk, melon in druge zelenjave. Jurečič je škodo takrat ocenil na 50.000 evrov. »No, pa smo se hudo zmotili, zadnji izračun je pokazal, da smo imeli za 100.000 evrov škode, zato letos ne bo nič ostalo za razvoj.«
 

Stisnjeni v kot


Večina kmetov s Krškega polja je vključena v Kmetijsko zadrugo Krka (KZ Krka) in po besedah direktorja Antona Prusa letno pridelajo od 2500 do 3000 ton zelenjave. Gre za največjo lokalno proizvodnjo zelenjave, pri čemer imajo kmetje po besedah Prusa še nekaj prostora, kamor bi lahko širili proizvodnjo.
Toda ob padcu odkupnih cen ni nobene volje za širjenje, saj, kot pravijo, ni podlage za to.
image
Kmet Janez Zupanec

»Kmete zlasti bremeni dvig pridelovalnih stroškov; seme je vse dražje, dražje so folije za pokrivanje in fitofarmacevtska sredstva, umetna gnojila, nafta, sezonski delavci itd.,« poudarja Prus.
Tako imenovana zelenjavna veriga, v okviru katere naj bi kmetje oz. zadruge usklajevali cene in prodajo trgovcem, ne deluje najbolje. Po eni strani trgovci, kar je po svoje logično, sledijo ugodnim nabavnim cenam, zato zelenjavo uvažajo, po drugi pa je tudi res, da slovenski kmetje včasih ne morejo zagotoviti želene količine zelenjave, ki bi jo ponudili kupcem. In seveda, kupci smo mi, do konca razvajeni, ko želimo imeti tudi januarja sveže jagode ali paradižnik, ne glede na to, da je zunaj pol metra snega in narava še spi.
image
Krškopoljski kmetje imajo še nekaj prostora za širitev svoje proizvodnje, a kaže, da ni prave volje za to. FOTOgrafije: Jaroslav Jankovič

V ozadju je ključni problem seveda ta, da kmetje nimajo prav nobene politične moči, kot jo imajo denimo v Avstriji. Temu lahko rečemo nepoštena regulacija, a težko bi jim očitali, saj varujejo svoje ljudi, svoje kmete, ki pridelujejo hrano.

Pri nas nihče razen kmetov ni za institucijo masne bilance pridelane, uvožene in izvožene hrane, da bi se videlo, koliko doma pridelane hrane se dejansko znajde na naših krožnikih. S kar velikim pompom smo zastavili nov projekt nacionalne sheme izbrane kakovosti, ki je namenjena kmetijskim pridelkom oziroma živilom s posebnimi lastnostmi, ki se lahko nanašajo na sestavo, do okolja prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo. Tako je zapisano na spletni strani kmetijskega ministrstva.
20
centov je letošnja odkupna cena krompirja.


Imamo izbrano kakovost govejega mesa, perutnine, mleka in tudi že sadja. Toda kakor je stvar videti simpatična, je od kmetov že slišati, da certifikat kot tak ne naredi veliko za njihovo dobrobit. Odkupna cena pridelkov zaenkrat žal ni nič višja. »Znašli smo se v izjemno nelagodni situaciji,« pravi kmet Janez Zupanec z Vogelj na Šenčurskem polju, ki na leto pridela 500 ton kisle repe in zelja. »Poleg repromateriala so zrasle cene v gradbeništvu, mi pa s svojim pridelkom ostajamo na starih. To pomeni, da ob trenutni konjunkturi lahko razvijamo oz. gradimo manj kot med recesijo.« 
Deli s prijatelji