Klasični nateg s tremi milijoni mask
Krvavo potrebujemo zaščitno opremo, zapleta se z dostavo. Policija nad vojne dobičkarje in zlorabo izrednih razmer.
Odpri galerijo
Pomanjkanje zaščitnih mask je bilo v sredo že kritično, a so včeraj prišle nove pošiljke. FOTO: Jože Suhadolnik
V sredo zvečer je bilo stanje v zvezi z zaščitnimi maskami, ki postajajo vse bolj nujno zaščitno sredstvo za delovno ljudstvo z zdravniki na čelu, precej klavrno. Zmanjkalo jih je; napovedanega milijona in pol mask pa ni bilo.
Obrambni minister Matej Tonin je pozno zvečer dejal: »Položaj je resen, v zdravstvenih domovih jim zmanjkuje opreme. Lahko se zgodi upor zdravnikov, ki ne bodo hoteli delati, če ne bodo zaščiteni,« je preteče posledice pomanjkanja opisal Tonin ter pojasnil: poldrugi milijon nemških zaščitnih mask čaka na nemškem letališču, tri milijone iz Španije pa jih je – izginilo! »Izgubili smo vsakršen stik z njimi,« je priznal Tonin.
Kot se je izkazalo, pa pravega stika s temi maskami nikoli nismo imeli – kajti včeraj je obrambni minister pojasnil zgodbo s špansko-švicarskimi maskami: »Podjetje Global Promet, kjer je direktor Emir Begović iz Bosne, je obljubilo dobavo treh milijonov mask od švicarskega proizvajalca. Ti trije milijoni mask nikoli niso obstajali.«
Takoj ko je minister Tonin povedal ime in priimek domnevnega prevaranta iz Bosne in Hercegovine, smo izbrskali podatke o poslovnem subjektu Global promet s sedežem v Gračanici, katerega zastopnik je Emir Begović. Poklicali smo v to podjetje, a nam je ženski glas sporočil, da gospoda trenutno ni, da nam pa lahko zaupa številko njegovega mobilnega telefona. Na tej se je oglašal avtomatski odzivnik in v slovenskem jeziku sporočal: »Številka trenutno ni dosegljiva.« V enem primeru je nekdo z nami celo vzpostavil povezavo in nato telefon očitno samo odložil, saj je bilo iz ozadja slišati le zvok računalniške tipkovnice. Begovića smo hoteli vprašati, ali je od slovenskih davkoplačevalcev zares poskušal s prevaro iztržiti denar za tri milijone mask, ki jih v resnici ni imel, ali pa je nemara tudi sam postal žrtev kake prevare. Nato pa novinarska akcija; nanj smo naslovili sms-sporočilo: »Spoštovani, ali bi lahko prek vašega podjetja za slovensko naročili večjo količino zaščitnih mask?« Odziva pa ni bilo. B. C.
Kako se je podjetje iz bosanske Gračanice sploh pojavilo v naši državni dobavi, ni znano; je pa znano, da je za stik z voznikom, njegovim kamionom in tremi milijoni mask skrbelo ministrstvo za gospodarstvo oziroma zavod za blagovne rezerve, kjer maske nabavljajo.
Voznik se je – po Toninovih besedah – z našimi uradniki slišal ob pol tretji popoldanski uri, ko naj bi bil na carini v Sežani. Tri ure pozneje se je javil, da je izpuščen s carine, opisuje minister, »in da bodo te maske zdaj zdaj v Ljubljani. Ob 18. uri je v Postojni tankal, nato se izgubi vsakršen stik in se ni več javljal.« Štiri ure pozneje je Tonin na televiziji priznal: »Ne vemo, kje je, ne javlja se, ne vemo, kaj počne.«
O dogajanju je obvestil tudi policijo oziroma njenega novega v. d. direktorja Antona Travnerja; policija se je nemudoma angažirala in očitno kmalu ugotovila, da gre žal za klasično prevaro: »Direktor policije je dejal, da bo policija posebno preganjala tovrstne zlorabe, vojne dobičkarje in nesprejemljive prakse,« je dan pozneje obrambni minister sporočal nove policijske usmeritve za izredne razmere, v katerih smo. Sicer pa za neobstoječe maske država ni plačala pred dobavo!
Z ljubljanske policijske uprave so sporočili, da so sprožili predkazenski postopek zaradi suma poslovne goljufije, »ki intenzivno poteka in je trenutno naša prednostna preiskava,« je zapisal Tomaž Tomaževic. Policija izvaja ukrepe za zavarovanje dokazov in ugotovitev dejanskega stanja: »Poteka zbiranje obvestil, sodelujemo z domačimi pristojnimi organi, povezali pa smo se tudi s tujimi varnostnimi organi iz več držav,« še navaja Tomaževic.
Ko je Tonin opisoval stresna spoznanja, so maske že bile v Sloveniji oziroma na poti v Šmarje pri Jelšah in drugih krajih, kjer jih je kritično primanjkovalo. Že dopoldne je namreč gospodarski minister Zdravko Počivalšek objavil fotografijo iz skladišča civilne zaščite (CZ) v Rojah (Ljubljana), kjer so CZ predali 400.000 troslojnih zaščitnih mask dobavitelja Sanolabor, za katere smo davkoplačevalci odšteli četrt milijona evrov.
Še prej so Slovenske železnice v skladišče dostavile približno 100.000 mask, tako da so najnujnejše potrebe pokrili.
Počivalšek je razkril, kaj se dogaja z maskami, ki jih je izprosil Aleksander Čeferin: »Tristo tisoč mask, ki prihajajo iz Belgije, je že naloženih. Intenzivno delamo, tudi prek diplomatskih predstavništev, da jih do konca tedna zagotovimo še več.« Vendarle ne gre preslišati Toninovega podatka iz sredinega večera, ko je povedal, da »imamo plačanih 10 milijonov mask, problem je to dostaviti k nam«. Če bodo zaprli meje, bodo te plačane maske še težje prišle v Slovenijo – in že zdaj imamo s tem zvrhan koš težav.
Obrambni minister Matej Tonin je iskal neobstoječo pošiljko mask. FOTO: Voranc Vogel
K sreči nismo plačali
Kot se je izkazalo, pa pravega stika s temi maskami nikoli nismo imeli – kajti včeraj je obrambni minister pojasnil zgodbo s špansko-švicarskimi maskami: »Podjetje Global Promet, kjer je direktor Emir Begović iz Bosne, je obljubilo dobavo treh milijonov mask od švicarskega proizvajalca. Ti trije milijoni mask nikoli niso obstajali.«
Takoj ko je minister Tonin povedal ime in priimek domnevnega prevaranta iz Bosne in Hercegovine, smo izbrskali podatke o poslovnem subjektu Global promet s sedežem v Gračanici, katerega zastopnik je Emir Begović. Poklicali smo v to podjetje, a nam je ženski glas sporočil, da gospoda trenutno ni, da nam pa lahko zaupa številko njegovega mobilnega telefona. Na tej se je oglašal avtomatski odzivnik in v slovenskem jeziku sporočal: »Številka trenutno ni dosegljiva.« V enem primeru je nekdo z nami celo vzpostavil povezavo in nato telefon očitno samo odložil, saj je bilo iz ozadja slišati le zvok računalniške tipkovnice. Begovića smo hoteli vprašati, ali je od slovenskih davkoplačevalcev zares poskušal s prevaro iztržiti denar za tri milijone mask, ki jih v resnici ni imel, ali pa je nemara tudi sam postal žrtev kake prevare. Nato pa novinarska akcija; nanj smo naslovili sms-sporočilo: »Spoštovani, ali bi lahko prek vašega podjetja za slovensko naročili večjo količino zaščitnih mask?« Odziva pa ni bilo. B. C.
Kako se je podjetje iz bosanske Gračanice sploh pojavilo v naši državni dobavi, ni znano; je pa znano, da je za stik z voznikom, njegovim kamionom in tremi milijoni mask skrbelo ministrstvo za gospodarstvo oziroma zavod za blagovne rezerve, kjer maske nabavljajo.
Voznik se je – po Toninovih besedah – z našimi uradniki slišal ob pol tretji popoldanski uri, ko naj bi bil na carini v Sežani. Tri ure pozneje se je javil, da je izpuščen s carine, opisuje minister, »in da bodo te maske zdaj zdaj v Ljubljani. Ob 18. uri je v Postojni tankal, nato se izgubi vsakršen stik in se ni več javljal.« Štiri ure pozneje je Tonin na televiziji priznal: »Ne vemo, kje je, ne javlja se, ne vemo, kaj počne.«
O dogajanju je obvestil tudi policijo oziroma njenega novega v. d. direktorja Antona Travnerja; policija se je nemudoma angažirala in očitno kmalu ugotovila, da gre žal za klasično prevaro: »Direktor policije je dejal, da bo policija posebno preganjala tovrstne zlorabe, vojne dobičkarje in nesprejemljive prakse,« je dan pozneje obrambni minister sporočal nove policijske usmeritve za izredne razmere, v katerih smo. Sicer pa za neobstoječe maske država ni plačala pred dobavo!
Z ljubljanske policijske uprave so sporočili, da so sprožili predkazenski postopek zaradi suma poslovne goljufije, »ki intenzivno poteka in je trenutno naša prednostna preiskava,« je zapisal Tomaž Tomaževic. Policija izvaja ukrepe za zavarovanje dokazov in ugotovitev dejanskega stanja: »Poteka zbiranje obvestil, sodelujemo z domačimi pristojnimi organi, povezali pa smo se tudi s tujimi varnostnimi organi iz več držav,« še navaja Tomaževic.
Ko je Tonin opisoval stresna spoznanja, so maske že bile v Sloveniji oziroma na poti v Šmarje pri Jelšah in drugih krajih, kjer jih je kritično primanjkovalo. Že dopoldne je namreč gospodarski minister Zdravko Počivalšek objavil fotografijo iz skladišča civilne zaščite (CZ) v Rojah (Ljubljana), kjer so CZ predali 400.000 troslojnih zaščitnih mask dobavitelja Sanolabor, za katere smo davkoplačevalci odšteli četrt milijona evrov.
Še prej so Slovenske železnice v skladišče dostavile približno 100.000 mask, tako da so najnujnejše potrebe pokrili.
Počivalšek je razkril, kaj se dogaja z maskami, ki jih je izprosil Aleksander Čeferin: »Tristo tisoč mask, ki prihajajo iz Belgije, je že naloženih. Intenzivno delamo, tudi prek diplomatskih predstavništev, da jih do konca tedna zagotovimo še več.« Vendarle ne gre preslišati Toninovega podatka iz sredinega večera, ko je povedal, da »imamo plačanih 10 milijonov mask, problem je to dostaviti k nam«. Če bodo zaprli meje, bodo te plačane maske še težje prišle v Slovenijo – in že zdaj imamo s tem zvrhan koš težav.
