STE VEDELI?
Kakšno kazen lahko dobite, če v Sloveniji izobesite zastavo s peterokrako zvezdo?
Policija posebne evidence o številu prejetih prijav ne vodi.
Odpri galerijo
Slovenska zastava. FOTO: Roman Šipić, Delo
LJUBLJANA – Neki Hrvat je pred kratkim zamenjal streho svinjaka in menil je, da je primerno ob takem dogodku izobesiti zastavo. Tiste značilne s šahovnico ni imel, zato je izobesil tako, ki je namesto hrvaškega grba imela peterokrako zvezdo. Sosedje so ga prijavili policiji, ti pa so mu napisali kazen.
Ena naših poslank iz vrst SDS, Anja Bah Žibert, je opomnila na ta primer iz Hrvaške in izpostavlja izobešanje in nošenje zastave nekdanje totalitarne zastave pri nas, ki da se dogaja tudi na državnih proslavah. Kakšna je kazen zaradi izobešanja ali nošenja zastave na javnih dogodkih, ki pri posamezniku ali skupini povzroča vznemirjenje in razburjenje, jo je zanimalo.
»V primeru prekrška po prvem odstavku 7. člena zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06; ZJRM-1) je globa za posameznika predpisana v razponu od 104,32 (25.000 tolarjev) do 417,29 evra (100.000 tolarjev). Če pa so dejanja iz 7. člena tega zakona storjena z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti, se storilec kaznuje z globo najmanj 834,59 evra (200.000 tolarjev), kar določa 20. člen ZJRM-1,« pojasnjujejo z ministrstva za notranje zadeve.
Policija posebne evidence o številu prejetih prijav zaradi izobešanja zastav s peterokrako zvezdo ne vodi.
»Pravila glede izobešanja državne zastave v Republiki Sloveniji določa zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list, št. 67/94 in 14/99 – odločba US, v nadaljevanju ZGZH). Ta zakon določa priložnosti, ko se grb, zastava in himna morajo uporabiti, in priložnosti, v katerih se smejo uporabiti. Kot pravilo v 6. členu določa, da morata biti v primerih, ko sta državna grb in zastava ob uradnih priložnostih uporabljena skupaj z drugimi znamenji (slovenska narodna zastava, zastava italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, zastava lokalne skupnosti, vojaška ali tuja zastava oziroma druga znamenja), morata biti postavljena na častno mesto. ZGZH določa tudi izjeme od tega pravila (1. odst. 11. člena in 1. odst. 16. člena ZGZH). V 12. členu je med drugim določeno, da je slovenska zastava stalno izobešena na poslopjih, v katerih je sedež predsednika republike, sedež državnega zbora in državnega sveta, sedež vlade in tudi na območju mejnih prehodov in poslopju predstavništva Republike Slovenije v tujini.
Poleg ZGZH področje uporabe zastave ureja tudi zakon o javnem redu in miru (Uradni list RS, št. 70/06, v nadaljevanju ZJRM-1), ki v 4. členu določa pravila glede izobešanja tuje zastave, in sicer:
(1) Zastave tujih držav se lahko izobesijo tako, da so javno vidne ob uradnih ali delovnih obiskih šefov držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih prireditvah ali javnih shodih z mednarodno udeležbo ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z izobešanjem označuje njihova namembnost.
(2) Zastave tujih držav se lahko izobesijo samo, če se s tem ne krni ugleda Republike Slovenije ali tuje države, smiselno na krajih in na način, kot ga določa predpis, ki ureja izobešanje zastave Republike Slovenije.
V povezavi s tem je treba omeniti tudi 14. člen ZJRM-1, ki določa globe za izobešanje tuje zastave v nasprotju s 4. členom tega zakona oziroma za izobešanje tuje zastave, ki je poškodovana ali drugače neprimerna. Pri tem opozarjamo, da so kot tuje države mišljene zastave držav, ki so bile s strani Republike Slovenije tudi uradno priznane.
Določba 14. člena ZJRM-1 se torej ne more uporabiti v primeru izobešanja drugih zastav.
V primerih, ko gre za izobešanje in nošenje fašističnih, nacističnih, komunističnih ali drugih zastav, torej ne gre za zastavo tuje države, temveč bi to lahko označili kot uporabo zgodovinskega simbola. V tem primeru izobešanja tovrstne zastave ne moremo presojati po ZGZH, ki ureja grb, zastavo in himno Republike Slovenije ter slovensko narodno zastavo, ampak na podlagi ZRJM-1 in še to zgolj v primeru, ko bi se slednje opredelilo kot prekršek. Torej v primeru nedostojnega vedenja posameznika, ki bi omenjeno zastavo uporabljal na javnem prostoru, pri tem pa bi se druga oseba ali skupina počutila vznemirjena ali razburjena oziroma, če bi posameznik ali skupina z žaljivimi besedami in dejanji škodovala ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju (5. točka prvega odstavka 2. člena ZJRM-1). Pri tem je treba upoštevati tudi določbe 20. člena ZJRM-1, ki kot kvalificirano obliko določa prekrške storjene z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti. Kadar policija ugotovi elemente prekrška iz njene pristojnosti, je dolžna začeti prekrškovni postopek po 50. členu Zakona o prekrških (ZP-1).«
Ena naših poslank iz vrst SDS, Anja Bah Žibert, je opomnila na ta primer iz Hrvaške in izpostavlja izobešanje in nošenje zastave nekdanje totalitarne zastave pri nas, ki da se dogaja tudi na državnih proslavah. Kakšna je kazen zaradi izobešanja ali nošenja zastave na javnih dogodkih, ki pri posamezniku ali skupini povzroča vznemirjenje in razburjenje, jo je zanimalo.
»V primeru prekrška po prvem odstavku 7. člena zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06; ZJRM-1) je globa za posameznika predpisana v razponu od 104,32 (25.000 tolarjev) do 417,29 evra (100.000 tolarjev). Če pa so dejanja iz 7. člena tega zakona storjena z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti, se storilec kaznuje z globo najmanj 834,59 evra (200.000 tolarjev), kar določa 20. člen ZJRM-1,« pojasnjujejo z ministrstva za notranje zadeve.
Policija posebne evidence o številu prejetih prijav zaradi izobešanja zastav s peterokrako zvezdo ne vodi.
Uporaba zgodovinskih simbolov
»Pravila glede izobešanja državne zastave v Republiki Sloveniji določa zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list, št. 67/94 in 14/99 – odločba US, v nadaljevanju ZGZH). Ta zakon določa priložnosti, ko se grb, zastava in himna morajo uporabiti, in priložnosti, v katerih se smejo uporabiti. Kot pravilo v 6. členu določa, da morata biti v primerih, ko sta državna grb in zastava ob uradnih priložnostih uporabljena skupaj z drugimi znamenji (slovenska narodna zastava, zastava italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, zastava lokalne skupnosti, vojaška ali tuja zastava oziroma druga znamenja), morata biti postavljena na častno mesto. ZGZH določa tudi izjeme od tega pravila (1. odst. 11. člena in 1. odst. 16. člena ZGZH). V 12. členu je med drugim določeno, da je slovenska zastava stalno izobešena na poslopjih, v katerih je sedež predsednika republike, sedež državnega zbora in državnega sveta, sedež vlade in tudi na območju mejnih prehodov in poslopju predstavništva Republike Slovenije v tujini.
Poleg ZGZH področje uporabe zastave ureja tudi zakon o javnem redu in miru (Uradni list RS, št. 70/06, v nadaljevanju ZJRM-1), ki v 4. členu določa pravila glede izobešanja tuje zastave, in sicer:
(1) Zastave tujih držav se lahko izobesijo tako, da so javno vidne ob uradnih ali delovnih obiskih šefov držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih prireditvah ali javnih shodih z mednarodno udeležbo ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z izobešanjem označuje njihova namembnost.
(2) Zastave tujih držav se lahko izobesijo samo, če se s tem ne krni ugleda Republike Slovenije ali tuje države, smiselno na krajih in na način, kot ga določa predpis, ki ureja izobešanje zastave Republike Slovenije.
V povezavi s tem je treba omeniti tudi 14. člen ZJRM-1, ki določa globe za izobešanje tuje zastave v nasprotju s 4. členom tega zakona oziroma za izobešanje tuje zastave, ki je poškodovana ali drugače neprimerna. Pri tem opozarjamo, da so kot tuje države mišljene zastave držav, ki so bile s strani Republike Slovenije tudi uradno priznane.
Določba 14. člena ZJRM-1 se torej ne more uporabiti v primeru izobešanja drugih zastav.
V primerih, ko gre za izobešanje in nošenje fašističnih, nacističnih, komunističnih ali drugih zastav, torej ne gre za zastavo tuje države, temveč bi to lahko označili kot uporabo zgodovinskega simbola. V tem primeru izobešanja tovrstne zastave ne moremo presojati po ZGZH, ki ureja grb, zastavo in himno Republike Slovenije ter slovensko narodno zastavo, ampak na podlagi ZRJM-1 in še to zgolj v primeru, ko bi se slednje opredelilo kot prekršek. Torej v primeru nedostojnega vedenja posameznika, ki bi omenjeno zastavo uporabljal na javnem prostoru, pri tem pa bi se druga oseba ali skupina počutila vznemirjena ali razburjena oziroma, če bi posameznik ali skupina z žaljivimi besedami in dejanji škodovala ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju (5. točka prvega odstavka 2. člena ZJRM-1). Pri tem je treba upoštevati tudi določbe 20. člena ZJRM-1, ki kot kvalificirano obliko določa prekrške storjene z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti. Kadar policija ugotovi elemente prekrška iz njene pristojnosti, je dolžna začeti prekrškovni postopek po 50. členu Zakona o prekrških (ZP-1).«
