Kako kaže čez praznike? Za trto idealno

V času mirovanja rastlin so v večjem delu Slovenije prevladovale precej sušne razmere, zato so trenutne padavine zelo dobrodošle za uspešen začetek vegetacijske sezone. Ob porciji dežja v zadnjem tednu lahko skoraj povsod po Sloveniji opazujemo hiter razvoj vegetacije. Trava se je pognala v nebo, zelenila je vse več tudi v gozdu; na smrekah so se pokazali prvi poganjki, bukev razpira liste, med njimi pa se bohotijo cvetovi divje češnje. Belo-rožnati odprti cvetovi so tudi v sadovnjakih in na vrtovih.


S cvetenjem so najbolj zadovoljni opraševalci, čeprav vremenske razmere v zadnjih dneh niso bile najbolj naklonjene njihovemu poslanstvu. Pri letenju in obletavanju cvetov sta jih ovirala dež in pogost veter. Če veter piha s hitrostjo 8 km/h, je za čebele že velika ovira, čmrlji pa so uspešni tudi pri vetru nad 15 km/h.

Bolj nas skrbi ohladitev. Najnižje jutranje temperature zraka so se spuščale nazaj proti ničli, bile so med 2 in 7 °C, v višje ležečih predelih pod ničlo. Dnevi so se ogreli le med 13 in 18 °C. Postopno bo čez dan za kakšnih 10 °C topleje, vendar bodo jutra še mrzla. Upajmo le, da hladna pošiljka ne bo premočna. Ali kakor pravi vremenski pregovor: Če pred sv. Jurijem (24. april) sadje cveti, mimo cajne leti.

Dež je v minulih dneh zmanjšal obremenitev zraka s pelodom alergogenih rastlin. Biovremenska napoved kaže, da je v nižinah druga polovica sezone pojavljanja cvetnega prahu breze; glavno cvetenje breze se je pomaknilo v višje lege. Cvetni prah gabra, gabrovca in hrasta dodatno obremenjuje zrak z alergeni, sorodnimi brezi. Cvetijo platana, vrba, javor in hrast. V zraku so še cvetni prah jesena, bora in prva zrna bukve, krišine in trav. Približuje se sezona cvetnega prahu trav, v Primorju so v zraku že prva zrna, vendar hitrega povišanja ne pričakujejo. Sezona v celinskem delu Slovenije se bo začela predvidoma zadnje dni aprila.

Škropimo proti črni pegavosti

Vinska trta je na najtoplejših legah začela odpirati brste, opazni so že posamezni prvi listi, pozne sorte pa so v fazi puhastega volnenega brsta. Ko so vrhovi zelenih poganjkov razločni in dolgi od dva do pet centimetrov, običajno škropimo proti črni pegavosti. To je rastlinska bolezen, ki jo pri vinski trti povzroča gliva Phomopsis viticola. Ta prezimuje v brstih in se spomladi razmnožuje in okužuje trto, dokler listi niso popolnoma razviti. Širi se s sporami, ki jih veter prenaša po zraku, z dežnimi kapljami pa se prenesejo na leseni del rastline, na katerem gliva uspeva. Bolezen se na lesu kaže kot črne pike in kolobarji, ti se pojavijo jeseni. Znaki obolenja se pojavijo na mladih poganjkih, listih in kabrnkih. Maja se na spodnjih dveh do treh členkih pojavijo podolgovate črne pege, pozneje vzdolžno počijo. Gliva okuži tudi listne peclje ali jagode. Okužba je možna samo ob dežju na začetku rasti mladic. Skrbimo tudi za varstvo pred pepelovko vinske trte ali pršicami.

Velikonočne vraže

Cvetna nedelja, zaznamovana z butarami, je za nami. Po tradiciji se blagoslovljene butarice dobro shrani, saj po šegah veljajo oljčne vejice in šibje za varovalo pred hudo uro, sadje so običajno pospravili otroci, zelenje pa se je dalo živini med krmo. Veliko noč praznujemo v nedeljo po prvi pomladni polni luni. Četrtek pred veliko nočjo je po tradiciji zadnji dan, ko je še dovoljeno opravljati dela za zemlji. Spet po drugi vraži je do takrat treba opraviti tudi spomladansko čiščenje hiše. Na veliki petek se perilo ne sme sušiti oziroma viseti, saj ta dan po krščanskem izročilu simbolizira dan Jezusovega križanja. Ponekod je veljalo, da če se na veliki petek podloži govedu palmove vejice, bodo krave imele več mleka, ali da je treba drevo, ki že več let ni obrodilo, na ta dan obložiti s kamenjem. Znana je tudi vraža, da mora na veliki petek gospodinja nekaj posaditi. Ena pa pravi, da lahko na velikonočni ponedeljek zunaj hodiš bos, pa se ne boš prehladil. Prav toplo v petek sicer ne bo, saj bodo jutranje temperature zraka v osrednji Sloveniji okrog 3 °C, na Gorenjskem pa le 1.