ZDESETKANO

Nacionalni šport: gobarjenje, jih nabirate tudi vi? 

Objavljeno 13. avgust 2019 15.40 | Posodobljeno 13. avgust 2019 15.29 | Piše: Janez Petkovšek

Na Gorenjskem je zdaj najlažje nabrati cigančke in lisičke. V gozdu so tla kljub poletnim nevihtam suha, potoki pa prazni.

Štiriurna bera dveh gobarjev FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
LJUBLJANA – Zaradi premajhne količine dežja, ki ni dobro namočil niti zemlje, kaj šele napolnil potočkov, letošnje poletne gobarske sezone na Gorenjskem ne moremo šteti med prav dobre. Jurčkov je še vedno le za vzorec, nekoliko več je le lisičk in cigančkov.
Cigančka je dokaj lahko prepoznati po značilnem belkastem oprhu na površini klobuka in kožastem obročku na betu.

image
Pšenična koprenka ali ciganček
FOTO: SLAVKO ŠEROD
Ob obisku Pokljuke in tamkajšnjih gozdov smo pred tednom dni sicer srečali veliko gobarjev, a večina jih je v košarah nosila le lisičke in cigančke. Nič bolje je nisem odnesel niti sam, čeprav sem bil v družbi dobrega poznavalca in nabiralca gob Jožeta Horvata iz Ljubljane. Na njegovih izbranih in preverjenih lokacijah v hudi strmini sva sicer videla kar veliko gob (bele koničaste mušnice, rjave ježevce, ogromne sirovke, užitne in strupene golobice, od gobanov pa le žametne in leponoge). Lisičke so bile precej majhne in redke, le na posameznih težje dostopnih krajih si jih lahko dobil v manjših gručah. Presenetljivo veliko pa je bilo cigančkov oziroma pšeničnih koprenk, ki v naših gozdovih sicer rastejo od začetka avgusta do konca novembra tako v iglastih kot listnatih gozdovih.

Prevelik naval

image
Naval nedeljskih gobarjev in počitnikarjev na Pokljuko je vse hujši. FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Podobna zgodba je bila na lokacijah v položnejših pokljuških legah okoli počitniških hišic v bližini športnega središča za smučarske teke, le da se je videlo, da so tam gobarili tudi (pre)številni počitnikarji in upokojenci. Zato je bilo lisičk že precej manj, več pa le cigančkov. Čeprav zadnjega v gobarskih knjigah opisujejo kot užitno, odlično in vsestransko gobo, ki je primerna tudi za konzerviranje, pa večje število starejših primerkov dokazuje, da jih ljudje ne poznajo prav dobro ali jih ne cenijo.

image
Gobe so, a gobanov ni na pretek. FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Moj gobarski spremljevalec mi je pojasnil, da je cigančka dokaj lahko prepoznati po značilnem belkastem oprhu na površini klobuka in kožastem obročku na betu in da ga je zelo težko zamenjati s strupeno redkvičasto medlenko, saj slednja nima ne poprha ne obročka, poleg tega pa ima značilen vonj po redkvicah. Čeprav ta povzroča le zastrupitev prebavil in ni posebno nevarna, to morda koga odvrne od nabiranja cigančkov. A po mnenju nekdanjega predsednika Gobarskega mikološkega društva Ljubljana večina ljudi cigančka ne uvršča med posebno privlačne gobe za uživanje, saj ni tako aromatičen, kot so lisičke ali gobani. On jih uporablja predvsem kot dodatek na pici, saj ob obilici drugih okusov ne prevlada, temveč je, podobno kot to velja za šampinjone, precej nevtralnega okusa.

Suša in lubadar

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Woman picking mushrooms and berries in National Park in Finland FOTO: Sitikka Getty Images/istockphoto
Na vprašanje, kako to, da nama v štirih urah ni uspelo najti več kot le enega jurčka, in še to majhnega, je Horvat odvrnil, da zanje še niso izpolnjeni vsi pogoji. V gozdu je še vedno premalo padavin, tla so precej suha, potoki pa prazni. Dokler ne bo zadosti vlage, jih ni pričakovati v izobilju. Kratke poletne vročinske nevihte so namreč nezadostne, saj voda hitro odteče. Ob visokih poletnih temperaturah in številnih golosekih zaradi prenamnoženega lubadarja so mnoge dobre lokacije zanje preveč opustošene, saj ni potrebne sence, vlage in smrek, s katerimi so v neločljivi simbiozi.​​ 


Kako je pri vas? Nabirate letos gobe?

Deli s prijatelji