PANIKA NA DOLENJSKEM

Izbruh smrtonosne mišje mrzlice

Objavljeno 22. maj 2019 20.47 | Posodobljeno 22. maj 2019 20.47 | Piše: Urša Splichal

Največ obolelih na Dolenjskem. Večina okužb med deli v gozdu in pri čiščenju kleti.

Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v delcih izločkov glodavcev. FOTO: Guliver/Getty Images
LJUBLJANA – Vse več mišje mrzlice je v Sloveniji: do sredine prejšnjega tedna je bilo kar 75 primerov bolezni, in sicer pri 59 moških in 16 ženskah, največ primerov (38) je v jugovzhodni Sloveniji, je dejala Tatjana Frelih, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Bolezen, znano tudi kot hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS), povzročajo hantavirusi, v nekaterih primerih je lahko tudi smrtna, zato previdnost ne bo odveč. Število primerov okužb je letos preseglo število primerov iz preteklih let v istem obdobju. Povprečna starost bolnikov pri moških je 43 let, pri ženskah 41. Vse bolnike so hospitalizirali – hospitalizacija navadno traja en teden –, je dejala Frelihova, mišja mrzlica pa k sreči ni zahtevala nobene žrtve.
Akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani je pojasnila, da se porast ciklično pojavlja na od tri do pet let.

75 primerov mišje mrzlice so zaznali letos, 59 pri moških in 16 pri ženskah.

Porastu, kot pravi, botruje več zunanjih dejavnikov, tudi denimo letošnja blaga zima: preživela je večina glodavcev, ki pozimi živijo pod zemljo, njihova populacija se je povečala, s tem pa se je povečalo število potencialnih virov okužbe. Virus namreč kroži predvsem med mišmi, voluharji in podganami, ki so kronični nosilci. Večina bolnikov se okuži med deli v gozdu, pri čiščenju in pospravljanju kleti ter okolice domačij, pravi Frelihova. Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v delcih izločkov glodavcev, s temi izločki se okužijo hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka. Na NIJZ zato svetujejo, da dlje zaprte prostore pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo in prostor razkužimo z raztopino klornega razkužila (enoto razkužila zmešamo z desetimi enotami vode), ga razpršimo po iztrebkih in pustimo delovati od 10 do 30 minut. Pri čiščenju uporabljamo zaščitne maske in rokavice. Pri bivanju v naravi hrano in pijačo zaščitimo pred glodavci in je ne puščamo na tleh, ne pijemo vode iz izvirov v naravi, ne poležavamo na golih tleh in skrbimo za higieno rok. V domačem okolju glodavcem preprečimo dostop v hišo, odpadke hrane varno odstranjujemo, da jih ne privabljamo.

Inkubacijska doba je od dva do štiri tedne, je dejala doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., z ljubljanske infekcijske klinike, običajno se začne s splošnimi znaki virusne okužbe, kot so vročina oziroma mrzlica, bolečine v mišicah, glavobol, najbolj značilna za to bolezen je motnja vida. Smrtnost zaradi mišje mrzlice je v Sloveniji zelo nizka, v zadnjih 35 letih je umrlo 15 ljudi, v zadnjih nekaj letih smrtnega primera ni bilo, nekaj bolnikov je med zdravljenjem potrebovalo dializo.
Deli s prijatelji