INOVACIJA

Iz žilavih vlaken izdelali fin papir

Objavljeno 27. marec 2019 13.41 | Posodobljeno 27. marec 2019 13.41 | Piše: Primož Hieng

Invazivne tujerodne rastline so lahko tudi koristne. V ljubljanskem inovativnem projektu več partnerjev.

Iz papirja so izdelali promocijski material za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. FOTO: Nik Rovan
LJUBLJANA – Na Inštitutu za celulozo in papir (ICP) so v sklopu projekta Applause, katerega vodilna partnerica je Mestna občina Ljubljana (MOL), uspešno izdelali 350 kg papirja iz kanadske zlate rozge in orjaške zlate rozge.

image
Od rozge do igre spomin FOTO: Arhiv MOL

»S projektom na inovativen način rešujemo problematiko invazivnih tujerodnih rastlin po načelu krožnega gospodarstva,« pojasnjujejo na MOL.

Papir iz kanadske zlate rozge in orjaške zlate rozge je v primerjavi s papirjem iz japonskega dresnika svetlejše barve in bolj fine, gladke teksture. Na ICP so na lastnem pilotnem papirnem stroju uspešno izdelali že drugo vrsto papirja iz invazivnih tujerodnih rastlin, prvi je bil iz japonskega dresnika. Tokrat so uporabili mešanico kanadske zlate rozge in orjaške zlate rozge, ki se je izkazala za primerno rastlino za izdelavo papirja.

image
Priprava za izdelavo papirja FOTO: Branka Trčak

Postopek se začne s kuhanjem biomase pri povišani temperaturi in ob dodatku kemikalij, sledi mehansko razvlaknjevanje v holandskih mlinih, ko se vlaknine razvlaknijo in skrajšajo. Sledi mletje v stožčastem rafinerju, kjer vlakna dobijo želeno dolžino in strukturo, nato pa je na vrsti mešanje vlaknin v strojni kadi z različnimi dodatki, kot so polnila, škrob in klejivo. Sledijo oblikovanje papirnega traku na brezkončnem papirnem situ, sušenje papirnega traku, glajenje papirja za zagotavljanje bolj gladke in enakomerne površine in navijanje papirja v večje zvitke oziroma tamburje.

Dr. Tea Kapun z Inštituta za celulozo in papir je pojasnila, da je postopek izdelave papirja iz kanadske zlate rozge in orjaške zlate rozge v primerjavi z izdelavo papirja iz japonskega dresnika potekal nekoliko dlje, saj ima ta invazivna rastlina bolj žilava vlakna. Da so dobili primerno dolžino vlaken, je bil postopek mletja daljši.

image
Pri odstranjevanju teh rastlin moramo biti pazljivi. FOTO: Nejc Jogan

Obe vrsti zlate rozge sta zelnati trajnici, visoki do 2 m. Rumeni cvetovi so združeni v drobne koške, ki so nameščeni v razvejenih ovršnih socvetjih. Plod je od 0,9 do 1,2 mm dolg orešek z do 2,5 mm dolgim šopom laskov. Vrsti se razlikujeta po nekaj dobro razpoznavnih znakih: steblo kanadske zlate rozge je v socvetju kratkodlakavo, pri orjaški zlati rozgi pa golo. Rastlini cvetita od julija do oktobra, vendar orjaška zlata rozga zacveti nekoliko prej kot kanadska. Semena so zrela po septembru.

In kako poteka razmnoževanje? Drobne enosemenske plodove, ki imajo na enem koncu šopek laskov, na dolge razdalje raznaša veter. Rastlina se razširja tudi z razraščanjem korenik in njihovim razkosanjem. Koščke lahko nehote raznesemo s prstjo.

image
Orjaška in kanadska zlata rozga sta lahko tudi koristni. FOTO: Nejc Jogan

Kako pa naj bi potekalo odstranjevanje? Posamične rastline lahko ročno izkopljemo in pri tem pazimo, da odstranimo vse podzemne dele. Širjenje manjših sestojev lahko omejimo s košnjo ali odstranjevanjem rastlin še pred cvetenjem. S tem preprečimo vnašanje novih semen v talno zalogo in s tem kalitev. S pogosto košnjo sčasoma izčrpamo zaloge hranil v korenikah in rastline počasi propadejo. Različni viri navajajo, da košnja dvakrat na leto (maja in avgusta) več let zapored lahko zelo zmanjša sestoj zlate rozge.

Kam z odstranjenimi rastlinami? Necvetoče poganjke lahko kompostiramo, cvetoče pa je treba oddati v sežig. Sušenje ne zadošča, saj se semena na porezanih cvetočih poganjkih do konca razvijejo. V sežig je treba oddati tudi izkopane podzemne dele.

Kot rečeno, so že prej izdelali papir iz japonskega dresnika. »Tako kot druga mesta se tudi Ljubljana sooča z velikim razraščanjem japonskega dresnika, ki je uvrščen na seznam sto najbolj invazivnih tujerodnih vrst na svetu,« pravijo na MOL.

S projektom Applause na inovativen način rešujemo problematiko invazivnih tujerodnih rastlin po načelu krožnega gospodarstva.

»Z namenom preprečevanja čezmernega razraščanja rastline in ponovne uporabe za koristne namene smo se povezali z društvom Re-generacija, Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani, Inštitutom za celulozo in papir ter Snago. V prostovoljnih akcijah nabiranja japonskega dresnika smo nabirali suha stebla te rastline, jih zmleli in izdelali papir ter iz njega končne izdelke. V Ljubljani smo tako med prvimi na svetu izdelali papir iz japonskega dresnika na polindustrijski ravni. S tem smo na inovativen način pristopili k reševanju problematike invazivnih tujerodnih rastlin po principu krožnega gospodarstva. Iz papirja smo izdelali papirne vrečke in zvezke, Snaga pa je papir uporabila za tisk angleške različice revije Snagazin.«

350 kg papirja so izdelali iz zlate rozge. Že prej pa so ga izdelali iz japonskega dresnika.

Leta 2017 so aktivnosti predelave dopolnili z ročno izdelavo papirja iz japonskega dresnika, so še povedali na MOL: »Iz zbranega materiala smo ročno izdelali papir, iz njega pa promocijski material za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Poleg tega so nastali koledar, kartice in igra spomin, ki so na 8. bienalu slovenskega oblikovanja prejeli priznanje za odlično slovensko oblikovanje Brumen.« 
Deli s prijatelji