»LOCK-DOWN«
IJS opozarja: Tega si nihče ne želi, ker bi se ljudem zmešalo
Pred problematično jesenjo moramo čim bolj izboljšati epidemiološko sliko, pravijo.
Odpri galerijo
Konec avgusta, ko se bodo Slovenci začeli vračati s počitnic v tujini, zna biti problematičen, opozarjajo epidemiologi in IJS. FOTO: Voranc Vogel
Pred dnevi je projekcija, ki so jo naredili na Institutu Jožefa Stefana (IJS) kazala precej temačno sliko tega, kaj nas čaka glede na epidemiološko stanje pri nas v naslednjih dveh mesecih. Po najhujšem scenariju, ki so ga predvideli, bi imeli do konca septembra 200 mrtvih zaradi covida 19.
IJS je v projekciji 23. julija napovedal, če bo število R (to pove, koliko ljudi v povprečju okuži vsaka okužena oseba) ostalo okoli 1,1, bomo imeli konec septembra skoraj 160 smrtnih žrtev zaradi covida 19 ali z njim, na intenzivni negi pod 10 pacientov, skupaj pa v bolnišnicah malo manj kot 50 ljudi.
Če bi bilo reprodukcijsko število 1,5, bi se število ljudi, ki bi potrebovali pomoč v bolnišnicah, povzpelo na 200 okoli 11. septembra, konec meseca bi bilo na intenzivni negi 75 ljudi, mrtvih pa bi bilo sredi meseca 200.
Preberite tudi:
Sredi avgusta se zapira meja s Hrvaško?
V zadnji projekciji iz 28. julija so prikazali tri neugodne scenarije razvoja epidemije, kjer predpostavljajo, da je po 15. avgustu število R nekoliko višji od ena zaradi vračanja s počitnic. Po tej projekciji, bi imeli ob R = 1,5 v bolnišnicah konec septembra približno 105 ljudi, na intenzivni negi malo manj kot 20, mrtvih pa malo manj kot 160.
Če bi bil R nekoliko nižji (1,3), bi bilo po napovedih v bolnišnicah malo manj kot 60 ljudi, intenzivno nego bi jih potrebovalo okoli 10, mrtvih pa bi bilo okoli 150 ljudi.
Ob R = 1,1 bi bilo v bolnišnicah okoli 30 ljudi, od tega manj kot 10 na intenzivni negi, mrtvih pa okoli 145.
Na srečo pa IJS napoveduje, da bo R = 1 (ena okužena oseba v povprečju okuži eno drugo osebo), kar bi pomenilo maj kot 25 pacientov s covidom 19 v bolnišnicah, okoli pet od tega na intenzivni negi, število smrtnih žrtev pa malo nad 140.
Na IJS ob tem poudarjajo, da bi bilo dobro reprodukcijsko število spraviti pod 1 »in pričakati problematično jesen s čim boljšo epidemiološko sliko«.
IJS je v projekciji 23. julija napovedal, če bo število R (to pove, koliko ljudi v povprečju okuži vsaka okužena oseba) ostalo okoli 1,1, bomo imeli konec septembra skoraj 160 smrtnih žrtev zaradi covida 19 ali z njim, na intenzivni negi pod 10 pacientov, skupaj pa v bolnišnicah malo manj kot 50 ljudi.
Če bi bilo reprodukcijsko število 1,5, bi se število ljudi, ki bi potrebovali pomoč v bolnišnicah, povzpelo na 200 okoli 11. septembra, konec meseca bi bilo na intenzivni negi 75 ljudi, mrtvih pa bi bilo sredi meseca 200.
Projekcija IJS 23. 7. 2020, štirje različni scenariji (R=1, R=1,1, R=1,3, R=1,5). FOTO: IJS
Preberite tudi:
Sredi avgusta se zapira meja s Hrvaško?
V zadnji projekciji iz 28. julija so prikazali tri neugodne scenarije razvoja epidemije, kjer predpostavljajo, da je po 15. avgustu število R nekoliko višji od ena zaradi vračanja s počitnic. Po tej projekciji, bi imeli ob R = 1,5 v bolnišnicah konec septembra približno 105 ljudi, na intenzivni negi malo manj kot 20, mrtvih pa malo manj kot 160.
Če bi bil R nekoliko nižji (1,3), bi bilo po napovedih v bolnišnicah malo manj kot 60 ljudi, intenzivno nego bi jih potrebovalo okoli 10, mrtvih pa bi bilo okoli 150 ljudi.
Ob R = 1,1 bi bilo v bolnišnicah okoli 30 ljudi, od tega manj kot 10 na intenzivni negi, mrtvih pa okoli 145.
Na srečo pa IJS napoveduje, da bo R = 1 (ena okužena oseba v povprečju okuži eno drugo osebo), kar bi pomenilo maj kot 25 pacientov s covidom 19 v bolnišnicah, okoli pet od tega na intenzivni negi, število smrtnih žrtev pa malo nad 140.
Na IJS ob tem poudarjajo, da bi bilo dobro reprodukcijsko število spraviti pod 1 »in pričakati problematično jesen s čim boljšo epidemiološko sliko«.
Projekcija IJS 28. 7. 2020, štirje različni scenariji (R=1, R=1,1, R=1,3, R=1,5). FOTO: IJS
Predstavljate si epidemijo kot požar, epidemiologe kot gasilce, uvožene okužbe kot požigalce, notranje širjenje pa kot iskre, ki pred gašenjem in med njim zanetijo nov požar. Če uspe gasilcem hitro pogasiti vsa nastajajoča požarišča, lahko ostali živimo skoraj normalno. Če se požar enkrat razširi, ga je bistveno težje pogasiti, kot če se ga gasi v začetni fazi. Zato je tako pomembno spremljanje reprodukcijskega števila R, da se lahko takoj ukrepa, ko se opazi, da požarišča nastajajo hitreje, kot jih gasilci zmorejo pogasiti (R>1). Ko je požarišč enkrat več, kot je gasilcev, je bitka izgubljena in požar se nemoteno širi.
To se pri epidemiji zgodi, ko so presežene kapacitete epidemiološkega nadzora. Ko se požar enkrat nemoteno širi, lahko doseže takšne razsežnosti, da ga je nemogoče pogasiti, kot, denimo, ko je gorela Avstralija. Zato se poskuša epidemijo zatirati v kali, ker je to najlažje in najmanj boleče za ljudi in gospodarstvo.
Če epidemija uide izpod nadzora, je z blagimi ukrepi več ni mogoče ustaviti. Edino zdravilo potem je lock-down, ki pa si ga zares nihče ne želi, ker bi se ljudem 'zmešalo' in od nečesa moramo tudi živeti. Zato gospodarstva in zdravstva več ne moremo zapirati, ker bi bile negativne stranske posledice enostavno prehude. Zato dosledno izvajajmo zaščitne ukrepe, da bodo lahko epidemiologi vsa požarišča pogasili v kali. Ker bomo tako imeli dobro epidemiološko sliko, bo tveganje za okužbo minimalno. Tako bomo lahko prehlad spet obravnavali kot običajen prehlad in ne kot potencialen covid z vsemi potrebnimi varnostnimi ukrepi (karantena ipd.), ki so neprijetni tako za ljudi kot gospodarstvo, in življenje bo lahko potekalo skoraj normalno brez psihoze in strahu.
IJS
To se pri epidemiji zgodi, ko so presežene kapacitete epidemiološkega nadzora. Ko se požar enkrat nemoteno širi, lahko doseže takšne razsežnosti, da ga je nemogoče pogasiti, kot, denimo, ko je gorela Avstralija. Zato se poskuša epidemijo zatirati v kali, ker je to najlažje in najmanj boleče za ljudi in gospodarstvo.
Če epidemija uide izpod nadzora, je z blagimi ukrepi več ni mogoče ustaviti. Edino zdravilo potem je lock-down, ki pa si ga zares nihče ne želi, ker bi se ljudem 'zmešalo' in od nečesa moramo tudi živeti. Zato gospodarstva in zdravstva več ne moremo zapirati, ker bi bile negativne stranske posledice enostavno prehude. Zato dosledno izvajajmo zaščitne ukrepe, da bodo lahko epidemiologi vsa požarišča pogasili v kali. Ker bomo tako imeli dobro epidemiološko sliko, bo tveganje za okužbo minimalno. Tako bomo lahko prehlad spet obravnavali kot običajen prehlad in ne kot potencialen covid z vsemi potrebnimi varnostnimi ukrepi (karantena ipd.), ki so neprijetni tako za ljudi kot gospodarstvo, in življenje bo lahko potekalo skoraj normalno brez psihoze in strahu.
IJS
