NAGJIVI

Hrušiški škoromati preganjali zimo v Ljubljani

Objavljeno 11. februar 2019 10.07 | Posodobljeno 11. februar 2019 10.07 | Piše: Primož Hieng
Naše najstarejše maske dobile razstavo v muzeju. Poberija po domači vasi.
Po obrazu se namažejo s sajami ali ustreznimi barvami. FOTO: Primož Hieng
LJUBLJANA – Ob letošnjem kulturnem prazniku in dobre tri tedne pred pustom so v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) odprli razstavo Škoromatija: pustna šega v Hrušici (Brkini). Na ploščadi pred SEM so obiskovalce z zvoki in norčijami pozdravili hrušiški škoromati, ki se bodo po domači vasi na poberijo spet odpravili v soboto, 2. marca. Tokrat so si skupaj z avtorico mag. Adelo Pukl ogledali razstavo in bili navdušeni nad predstavitvijo te šege.
image
Včasih so tudi malo nagajivi. FOTO: Primož Hieng

Škoromatija na ogled

»Škoromatija je pustna šega, ko se pustni liki škoromati na pustno soboto odpravijo na pustno poberijo po vasi, to je obhod po hišah in pobiranje darov,« je razložila Puklova. »Na pepelnično sredo pusta zažgejo ali pokopljejo. Na razstavi so predstavljene štiri stare pustne maske iz 60. let 20. stoletja in pet novejših pustnih mask. Drugi liki, ki so del pustne poberije v Hrušici, pa so na ogled na fotografijah in v krajšem filmu, ki spremljajo razstavo.«

2012. leta je bila škoromatija vpisana v register nesnovne kulturne dediščine.

»SEM hrani fotografije in predmete hrušiških škoromatov iz leta 1962, ko je kolegica etnologinja Marija Makarovič dokumentirala pustno poberijo po vasi Hrušica v Brkinih,« dodaja Puklova. »Konec istega leta je muzej odkupil pustne maske in rekvizite škoromatov, to je opremo škopita, opremo škoromata z zvonci, obleko ta belega, košaro poberina in opremo cunjarja. Leta 2018, 56 let pozneje, pa je SEM v dogovoru s škoromati odkupil še pet pustnih mask hrušiških škoromatov: škoromat z zvonci, škopit, pepeljuhar, poberin in cunjar. Na ta način dopolnjujemo muzejske zbirke.«

Na razstavi, ki predstavlja škoromatijo, pustno šego v Hrušici, so poleg štirih starih pustnih mask in petih sodobnih mask s fotografijami predstavljeni tudi drugi liki: turek, ženin in nevesta, ta debel, medved Marko z gospodarjem, ciganka, ti zeleni, muzika, hudič, cingesar, lovec, orna kulca, ta mrtev tega živga nosi, dimnikar, sejalec in gozdar, ki so del pustne poberije v Hrušici. Razstava vključuje 10-minutni film o pustni poberiji po Hrušici v Brkinih.
image
Stare oprave škoromatov so zdaj v muzeju. FOTO: Primož Hieng

Kulturna dediščina

Škoromatija kot pustna šega je od leta 2012 vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. »V škoromate se danes šemijo na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju v vaseh Hrušica, Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Podgrad, Podbeže in Račice,« pravi avtorica razstave mag. Adela Pukl. »V Hrušici si nekateri pustni liki nadenejo obrazne maske, v drugih vaseh se s sajami ali ustreznimi barvami le porišejo po obrazu. Pustne oprave si ob pomoči mater in punc naredijo fantje sami.«

image
Avtorico razstave mag. Adelo Pukl so namazali s sajami. FOTO: Primož Hieng

In kako potekajo priprave na pustno šego v Hrušici v Brkinih? Na štefanovo, 26. decembra, se fantje in možje zberejo in si razdelijo vloge. Glavni dogodek je poberija po domači vasi, ki jo v Hrušici opravijo na pustno soboto. Zberejo se sredi vasi, nato krenejo na obhod. Poberina in škoromat z zvonci se ločijo od glavnine in začnejo od hiše do hiše pobirati darove. V hišo vstopijo odkriti, da domačini vedo, kdo je prišel k njim, vprašajo, ali imajo kaj za škoromate, se nato za darove zahvalijo, zaželijo vse dobro v letu, ki prihaja, in se poslovijo. Glavnina ta čas hodi po vasi in uganja norčije, ustavljajo se pred hišami, veseljačijo in plešejo z domačinkami ter pijejo in jedo, kar jim domačini pripravijo. Na pepelnično sredo pospremijo pusta na konec vasi, kjer ga zažgejo in tako oživijo še pokop pusta.

image
Maske še danes izdeluje Dušan Štrancar iz Hrušice. FOTO: Primož Hieng

Škoromati po mnenju strokovnjakov veljajo za naše najstarejše maske. Prva omemba, na podlagi katere utemeljujejo svoje izročilo, so arhivski zapisi iz Čedada in Vidma v Furlaniji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor besede scaramatte, sgaravatte naj bi izhajal iz nemške besede scharwächter, ki pomeni četni stražar. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja (škópita). Skupno ime škoromati pa se je ohranilo za brkinske šeme. Prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji je iz leta 1952.
Deli s prijatelji