IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE

Hitlerjeve pokojnine 184 Slovencem

Objavljeno 02. marec 2019 07.03 | Posodobljeno 07. marec 2019 18.15 | Piše: Lovro Kastelic

Po številu prejemnikov je Slovenija takoj za Poljsko.

Hitler je leta 1941 izdal firerjev ukaz, s katerim je določil, da imajo pravico do prejemanja nemške pokojnine tudi tujci, ki so bili pripadniki Waffen-SS. Ta ukaz je veljaven tudi po 78 letih.
LJUBLJANA, BRUSELJ – Direktor Centra Simon Wiesenthal Efraim Zuroff je pred dnevi apatično izjavljal: »Nad razkritjem nisem niti malo presenečen …«
image
Hitler je leta 1941 izdal firerjev ukaz, s katerim je določil, da imajo pravico do prejemanja nemške pokojnine tudi tujci, ki so bili pripadniki Waffen-SS. Ta ukaz je veljaven tudi po 78 letih.

Ter posvaril: »Še veliko huje je. Ne gre samo za nacistične pokojnine v Belgiji in Združenem kraljestvu, to je pač žalostna realnost, ki je prisotna še v mnogih drugih državah.« Tudi v Sloveniji, ki je po številu nacističnih pokojnin v samem vrhu. Petinsedemdeset let po koncu druge svetovne vojne Nemčija še vedno plačuje pokojnine sodelavcem nacističnega režima.
image
Po številu nacističnih penzij v Evropi je Slovenija na drugem mestu!

Problematika nacističnih pokojnin sploh ni od včeraj. Kot kaže, pa je šlo tovrstno nagrajevanje za sodelovanje v zloglasnih oboroženih enotah SS doslej še najbolj v nos Belgijcem. Že leta 1997 je sporne pokojnine odkril neki njihov poslanec iz vrst socialdemokratov. Petnajst let pozneje so njegovi poslanski nasledniki ugotavljali, da je približno 2500 Belgijcev še vedno prejemalo pokojnino za njihovo sodelovanje med drugo svetovno vojno.
image
Obstajajo podatki, da je bilo samo v Latviji, od koder je tudi slika, sredi 90. okoli 1500 nekdanjih pripadnikov SS, ki so dobivali sporno pokojnino iz Nemčije. FOTO: Jewish Telegraphic Agency

»Med upravičenci še zdaleč niso bili le tisti, ki so po nacistični invaziji pridobili nemško državljanstvo, ampak tudi Belgijci, ki so bili aktivni esesovci,« je pripovedoval tudi Alvin de Coninck, belgijski raziskovalec, sin uporniškega borca in član Skupine spominjanja (Gruppe Erinnerung). Spominjajo se prekletstva nacističnih zločinov.
 

Neobdavčene penzije


Leta 2016 je prav ta organizacija zahtevala od nemških oblasti vsa imena, ki so še vedno prejemala s krvjo zamazane pokojnine, takrat so od Nemčije zahtevali tudi takojšnje prenehanje izplačevanja. Dobili so odklonilni odgovor, češ da zvezna vlada ne more razkriti imen oseb, ki po zakonu BVG (Bundesversorgungsgesetz) prejemajo ta izplačila, tudi zato, ker omenjeni zakon izvajajo posamezne zvezne dežele.
Zagrebški Jutarnji list se sklicuje na poročilo nemškega ministrstva za delo, da je februarja 2033 ljudi prejelo nacistično pokojnino.


S podobnimi besedami je lani njihovo željo ekspresno pospremil tudi nemški veleposlanik v Belgiji Rüdiger Lüdeking: »Natančnih informacij vam ne morem podati, saj ne razpolagamo z ustreznimi podatki.«
Belgijci se niso predali. Njihova parlamentarna komisija je obiskala Berlin in izvedela, da večino izmed 27 spornih pokojnin izplačuje dežela Severno Porenje-Vestfalija.

Zanimivo, da je Lüdekinga Nemčija že kmalu zatem odpoklicala, nasledil pa ga je Martin Kotthaus, ta je želel na diplomatski način pomiriti, češ da poteka preiskava, s katero želijo ugotoviti, kakšno vlogo so imeli dejansko prejemniki nacističnih pokojnin v drugi svetovni vojni. Nemalo zgodovinarjev, tudi Martin Göllnitz z univerze Johannes Gutenberg iz Mainza, ne pričakuje, da se bo ta problem rešil v bližnji prihodnosti. »Če nič drugega, tega ne bo dopustil nemški zakon o zasebnosti …« Nemčiji dajejo kritje tudi predpisi EU, po katerih si države članice niso dolžne medsebojno poročati o čezmejnih plačilih pokojnin.
Prisilni mobiliziranci in njihove vdove?
»Ta informacija je zame veliko presenečenje,« nam je zaupal vojaški zgodovinopisec Janez J. Švajncer, ko je izvedel za belgijsko razkritje. »Če kdo,« je pomislil, »potem bi lahko vedel kaj več o tem preučevalec te tematike Klemen Kocjančič.« Pa še to je navrgel: »Očitno bodo vsi ti esesovci prišli na svetlo šele v samostojni Sloveniji …« Nekoč je v knjigi Vojni muzej Logatec – zakladi zgodovine popisal, kako se je zgrozil ob srečanju z bivšim esesovcem. »Takrat sem stanoval v Volčjem Potoku, znano je bilo, da zbiram starine, in se je nekdo, ne spomnim se več imena, javil, naj pridem in kupim staro kmečko skrinjo. Ko sem se leta 1994 znašel potem pri njem doma v bližini Kamnika, se je razgovoril. Da je bil v nemški vojski, je dejal, prinesel mi je tudi fotografije. Takrat sem se presenečeno zazrl in na fotografiji opazil uniformo SS, takoj mi je povedal, da je bil stražar v zloglasnem Dachauu?!« Je bil potemtakem tudi ta Kamničan upravičen do nacistične penzije? Klemen Kocjančič nam je takole povedal: »Da bi bilo vseh 184 Slovencev, ki prejemajo nemške pokojnine zaradi druge svetovne vojne, pripadnikov Waffen-SS, je malo verjetno. Skoraj vsi so bili namreč prisilni mobiliziranci, ki so sicer upravičeni do pokojnine kot žrtve vojnega nasilja. Do pokojnin so bile upravičene tudi njihove vdove.« Pa še to nam je povedal zgodovinar: »Ko sem začel delati doktorat in ko sem bil aktiven v Zvezi društev prisilno mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko, sem vedel za tri živeče nekdanje slovenske pripadnike Waffen-SS pri nas in za enega v Avstriji, vsi so že umrli.«


Klavstrofobično stanje, v katerem se je znašla Belgija, je zadnjič razkurilo šefa stranke Democrate Federaliste Independant Olivierja Maingaina, ki je na odboru za zunanjo politiko udaril po mizi: »Vsa imena teh oseb so znana nemškemu veleposlaniku, ta pa jih še kar ne preda belgijski vladi. Tudi naša davčna uprava nima nobenih podatkov in je povsem nemočna. Prepričan sem, da se dotičnim pokojnine pošiljajo brez davka, zato zahtevamo tudi preglednost, uporabo poštenih davčnih in socialnih meril!«


Firerjev ukaz


Pred dnevi je šla Belgija še korak dlje: odbor za zunanje zadeve je izglasoval resolucijo, ki poziva nemško zvezno vlado, naj nemudoma ustavi vsa plačila in objavi popoln seznam tistih, ki jih prejemajo. »Prejemanje pokojnin za sodelovanje z enim najbolj okrutnih režimov v zgodovini je v očitnem nasprotju s kolektivnim spominjanjem in vrednotami Evropske unije,« je zapisano v resoluciji, ki je bila sprejeta soglasno. V dokumentu je navedeno, da nekateri še vedno prejemajo plačila v skladu z dekretom, ki ga je leta 1941 podpisal sam Adolf Hitler.
Februarja več kot 2000 pokojnin
Februarja je Nemčija nakazala prek 2000 pokojnin tistim, ki so sodelovali z nekdanjim nemškim nacističnim režimom. Na prvem mestu je Poljska s 573 nakazili, sledi Slovenija s 184, Avstrija s 101, Češka s 94, Hrvaška z 71, Francija s 54, Madžarska z 48 in Velika Britanija s 34. V Afriki je bilo takšnih pokojnin 13, od česar jih je šlo 9 v Južno Afriko in 4 v Namibijo. ZDA je imela nazadnje 250 prejemnikov tovrstnih penzij, Kanada 121, Brazilija 18, Argentina 8. V Avstraliji jih je bilo 44, na Tajskem pa 12.


Ta dekret je še danes temelj nacističnih pokojnin. Po okupaciji Francije in Belgije je namreč Hitler izdal firerjev ukaz, s katerim je določil, da imajo pravico do prejemanja nemške pokojnine tudi tujci, ki so bili pripadniki Waffen-SS ali pa so kot kolaboranti sodelovali z nemškim Wehrmachtom, pravica do te pokojnine jim je pripadla ne glede na njihovo nacionalno pripadnost. Nemčija, kot pravna naslednica tretjega rajha, ni firerjevega ukaza nikoli razveljavila.

Zaradi belgijskega pritiska je nemško ministrstvo za delo moralo sporočiti, da se te pokojnine gibljejo med 425 in 1275 evri! Da jih je vseh skupaj 2033 in da jih največ 573 izplačajo na Poljskem, pozor, že na drugem mestu po številu nacističnih penzij v Evropi je Slovenija! Pri nas je takšnih pokojnin (najmanj) 184. Več jih je le še v ZDA, in sicer 250. Med njimi so tudi nekdanji sodelavci SS oziroma njihove vdove. Njihova starost je bržčas izjemno visoka.
Denar Nemčija izplačuje nekdanjim nacistom, njihovim sodelavcem ali osebam, ki so bile prisilno rekrutirane.


Nemčija je odškodnine izplačala okoli 1,7 milijona žrtvam iz 98 držav, od katerih je vsaka dobila od 2500 do 7500 evrov. 
Deli s prijatelji