PODZEMNI SVET

Himalaja je med najdaljšimi slovenskimi jamami!

Objavljeno 06. november 2019 10.07 | Posodobljeno 06. november 2019 17.22 | Piše: Tanja Jakše Gazvoda

Biser nad Kostanjevico našli po 50 letih iskanja. Največji do zdaj odkrit kapnik meri sedem metrov.

Pogled v kraško podzemlje, ki jemlje dih. FOTO: Klub Jamarjev Kostanjevica Na Krki
KOSTANJEVICA NA KRKI – »Himalaja raste!« je včeraj sporočil jamar, dolgoletni predsednik, zdaj pa tajnik Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki Brane Čuk.
image
Doslej so imeli kostanjeviški jamarji že štiri večje akcije. FOTO: Klub Jamarjev Kostanjevica Na Krki

Njihova nedavno odkrita jama, ki so jo poimenovali po članu Tomažu Sintiču - Himalaji, ta je po nalivu odkril vhod vanjo, je namreč na zadnji raziskovalno-merilni akciji minuli vikend postregla z novimi dimenzijami in že spada med enega največjih letošnjih dosežkov slovenskih jamarjev v naši državi.
 

Plazili so se po blatu


V jamo v zaledju izvira potoka Obrh, ki so jo iskali več kot 50 let, sta prva vstopila brata Matjaž in Gregor Čuk 27. septembra letos, od takrat so bile še štiri večje akcije. Vhod je zazijal ob močnem nalivu, ko se je v Kočariji, vasici nad Kostanjevico, del zemljine udrl, eno drevo se je posedlo v zemljo, pod koreninami pa je zazijala luknja.
Je precej vodnata in blatna, del prehoda je tako nizek, da se je treba plaziti po blatu.


»Zdaj je raziskan več kot kilometer rovov in dvoran. Zadnja akcija, ki so jo sestavljale tri ekipe – merilna, fotografska in zunanja logistična –, je trajala 11 ur in je bila prekinjena zaradi utrujenosti. Jama je namreč precej vodnata in blatna, del prehoda je tako nizek, da se je treba plaziti po blatu, zato so bili jamarji umazani in premočeni. Jama se seveda nadaljuje, tudi z lepim kapniškim okrasjem, ni pa nam še uspelo priti do glavnega vodotoka Obrha, kar pomeni, da se že veselimo novih akcij, saj tu podzemni svet ponuja vedno nove dimenzije,« je navdušen Čuk, sploh ob dejstvu, da se je zdaj njihova Himalaja že vpisala v elitni klub 100, torej med 100 najdaljših jam v Sloveniji, kar je dosežek, ki so mu nazdravili s šampanjcem.
Veter v jami nakazuje, da ima več drugih vhodov, ki so še zaprti.


V Sloveniji je okoli 13.500 raziskanih jam, že zdaj pa je Himalaja med največjimi dolenjskimi kraškimi jamami. In resnično je lepa, pravijo jamarji, ki so se podali vanjo, v njej je precej kapniških tvorb. Največji kapnik, ki so ga zdaj videli v njej, je visok sedem metrov, a ga zaradi težjega dostopa še niso ujeli v objektiv fotoaparata, sicer pa njihov fotograf Žan Štokar najlepše posnetke hrani za nastajajoči klubski koledar, ki bo posvečen Himalaji, odpravi v Grčijo in 50-letnici kluba.
 

Glavni rov je pod vodo


»Zdaj raziskujemo fosilne dele, aktivnih še ne, nismo še prišli do glavnega aktivnega rova, v njem je namreč voda, ki še vedno oblikuje podzemni svet. Nismo še našli smeri proti toku. Prav aktivni deli lahko še presenetijo. Saj si ne upam napovedovati, a kaj lahko se odpre dodatnih nekaj sto metrov. Je pa dostop v to sicer prostorno jamo težaven, vhodno brezno je globoko 60 metrov. Veter v njej nakazuje, da ima več drugih vhodov, ki so še zaprti. Verjetno gre za vdolbine, ki so jih v preteklosti ljudje zametali s smetmi. Takšnih smetišč pa je na tem območju veliko,« opozarja sogovornik.

Jamo zdaj raziskujejo le člani domačega jamarskega kluba. »Letos je naš praznik, praznujemo pol stoletja kluba, to je naše odkritje in bi ga radi tudi sami zaključili. Če pa bomo potrebovali pomoč, bomo seveda z veseljem povabili kolege iz drugih klubov,« se nasmehne Čuk in dodaja, da jih tudi v že odkritih delih čaka še veliko dela. Potrebne so natančne meritve dolžine, pa meritve vodnih pretokov, temperature zraka v jami, vetrov. Prav tako ni narejenih nobenih raziskav živalstva, saj gotovo tu živijo tudi živali.
11
ur je trajala zadnja raziskovalna akcija.


Ko bodo zbrani vsi podatki, bo nastala celovita slika o jami, ki jamarjem zdaj ne da miru, tudi zato že nestrpno čakajo novih akcij, čeprav vedo, da se nove razsežnosti kraškega podzemlja obetajo tudi v turistično znani Kostanjeviški jami. »Tam pa nas gotovo čakajo še neodkriti kilometri, velik izziv tudi za bodoče rodove,« je optimističen Brane Čuk. 
Deli s prijatelji