Fuzbalerka na infekcijski jemlje brise

Zdravstveno osebje je v teh tednih v prvi bojni liniji obrambe pred koronovirusom. Če pade ta linija, pademo vsi ... Med temi, ki se borijo in dajejo vse od sebe, je tudi 22-letna nogometašica Sara Nemet, članska reprezentantka in članica državnih prvakinj ŽNK Nona Pomurje Beltinci. Obiskuje drugi letnik študija zdravstvenih ved na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani.

»Po faksu bom diplomirana medicinska sestra. Zakaj ta poklic? Ker rada pomagam ljudem in ker je polno izzivov,« nadaljuje Sara, ki prihaja iz kraja Ivanci v občini Moravske Toplice. V glavnem mestu opravlja prakso in nabira izkušnje – zadnje tri mesece pomaga zdravstvenemu osebju na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja.


»Moj delovni dan? Odvisno, kako in kaj delam. Sem na oddelku, kjer jemljemo brise. To pomeni, da pacienta damo v ambulanto in mu vzamemo bris, kri in kar je še treba. Zdravnik ga pogleda in se potem odločimo, kako naprej. Trenutno še pomagamo usposobiti sobe za intenzivno nego ter pripravljamo aparature,« iz prve roke pojasni nekaj specifik svojega dela.
 

Bolniki doma in v bolnišnici

Na kliniki so jih pripravili na delo v teh razmerah. »Dobili smo pisna navodila, kako ukrepati pri takem bolniku, seveda nam tudi sproti povedo, kako delati in kako se zaščititi. Bolniki nas potrebujejo. Eni so v tem času doma, drugi pridejo po zdravstveno pomoč,« dodaja Sara, ki z ekipo skrbi tako za tiste, ki so hospitalizirani, kot za tiste doma. »Tiste doma se pokliče in se jih vpraša po počutju, dobijo pa tudi navodila, kaj in kako delati: morajo spremljati predvsem vitalne znake (pulz, pritisk, saturacija). Za tiste, ki so hospitalizirani, pa seveda skrbimo, da se jim stanje ne poslabša, ter pomagamo pri čimprejšnjem okrevanju,« še izvemo. Sara pove, da pri bolnikih v težkih trenutkih šteje topla beseda.

»Je pa tudi res, da nekaterih dogodkov ne pozabiš in jih neseš domov,« priznava Sara, ki živi v Ljubljani, kjer pogreša svoje domače. »Slišimo se vsak dan,« pove in poudari, da poskuša ob zahtevnem delu v bolnišnici najti čas za nogomet.
 

Brez nogometa ne gre

»Treniram individualno, dobili smo plan treningov in jih resno opravljam. Treniram vsak dan v stanovanju. Če pa mi uspe, tečem v naravi,« ne skriva, da poskuša ohraniti formo, saj bi rada svoji ekipi pomagala, ko se bodo nadaljevala tekmovanja. Za nogomet sta jo navdušila oče in brat. »Nogomet imam rada, mi je pa jasno, da potrebujem izobrazbo in poklic, zato ima jasno to prednost,« sklene Sara. Končajmo pa, kot smo začeli. S trenutnim dogajanjem, ki je resno. Pa še hujše bo, če ne bomo dosledno upoštevali nasvetov.


»Ljudem bi rada sporočila, naj vzamejo stvari resno, naj upoštevajo ukrepe ter navodila, saj s tem lahko zmanjšujemo število obolelih in preprečimo scenarij iz Italije! Oboleli prihajajo na pomoč k zdravstvenemu osebju. Zato še en poziv, naj se spoštujejo pravila, da ostanete doma!« opozarja Sara.