V VINSKIH KLETEH

FOTO: Zorijo pod oboki Žičke kartuzije

Objavljeno 22. oktober 2019 22.08 | Posodobljeno 22. oktober 2019 22.11 | Piše: jaroslav Jankovič

Ne samo konjičan, tudi modra frankinja prihaja iz Slovenskih Konjic. Tamkajšnje penine in sortna vina pobirajo mednarodne nagrade.

Klet Zlati grič v Slovenskih Konjicah je vraščena med vinograde.
Slovenske Konjice – Onidan nas je zaneslo v Slovenske Konjice, kjer domuje Vinska klet Zlati grič, ena najbolj čarobnih in arhitekturno posebnih vinski kleti v Sloveniji. Vraščena je med vinograde, streha zatravljena, na teraso pred vhodom pa vodijo široke lesene stopnice.

Klet Zlati Grič z nazivno kapaciteto 1,300.000 litrov spada med manjše v Sloveniji, kar je v teh okoliščinah prednost. Letos štejemo že drugo obilno letino zapovrstjo, zato imajo nekateri vinogradniki še vina v kleteh in zmanjkuje posode za novo. Kot nam je ob obisku v kleti povedal enolog Sašo Topolšek, jim je lanski letnik uspelo prodati, zato nimajo teh težav.

image
Direktor inž. Silvo Žižek nam je v Otokarjevi kleti Žičke kartuzije predstavil peneča se vina Zlati grič.
Klet ima tudi svojevrstno zgodbo, saj je nastala iz male, lokalne kleti, iz katere smo poznali zlasti zvrstno vino konjičan. A 2009. smo bili na odprtju nove kleti, ki so jo zgradili s pomočjo evropskih sredstev. Ravno ko so v njej zorela prva vina, pa se je pojavila gospodarska kriza, in nekaj let pozneje je bila že tako velika, da je podjetje skoraj bankrotiralo. A je imel današnji direktor inž. Silvo Žižek, doma iz Ormoža, preveč rad vino in vinograde, zato je lastnike prepričal, da ima klet velik potencial in da se splača vztrajati.

Po osmih letih je klet leta 2018 poslovala z dobičkom. Razvili so kakovost vin in penin, ki ustreza visokim standardom na domačem in tujem trgu.
3 leta najmanj zorijo penine.

Vinograde bodo obnovili

Ko v Slovenskih Konjicah zavijemo proti Škalcam med 70 hektarjev sklenjenih vinogradov, dobimo občutek, kot bi se preselili v pravljico. Na vsaki strani ceste urejeni vinogradi, trte so sajene v vrste, na vrhu pa obnovljen vinogradniški dvorec iz 15. stoletja z apartmaji. Malce levo gostilna Grič, kjer smo se za uvod okrepčali s svežim moštom in ob zvrstnem konjičanu in sauvignonu, ki združuje sorte laškega rizlinga, rizvanca, belega pinota, renskega rizlinga in sauvignona, poskusili brancina.
Pogled v dolino izriše nenavadno, posebno klet Zlati grič, ki si jo hodijo ogledovat številni obiskovalci. Območje je namreč nezazidljivo, zato je idejna rešitev arhitektov zares izvirna. Tudi pogled na drugo dolino je presenetljiv, saj je med vinogradi speljano lepo vzdrževano igrišče za golf.

Ko smo se med vrstami vzpenjali proti gostilni Grič, so delavci med krčenjem vinograda vlekli rozge z žic. Kot je povedal Žižek, so vinogradi stari nekaj manj kot štiri desetletja, zato jih je treba obnoviti.

image
Tri zlatogriške penine bela, rosé in prestižna vintage penina FOTOgrafije: Jaroslav Jankovič
Zadnja leta so na mednarodnih ocenjevanjih (Decanter v Veliki Britaniji, AWC na Dunaju, v Berlinu in Seulu ter Finger Lakes v New Yorku) za svoja sortna in peneča se vina pobrali kar več nagrad.

Toda Žižek ostaja na trdnih tleh: »Nagrade nam seveda pomenijo veliko, a hkrati vsaj na kratki rok ne pomenijo povečanja prodaje, so pa potrditev, da smo pri izboru in okusu vina na pravi poti.«

V celotni pridelavi vina skoraj 70 odstotkov zavzema zvrst konjičan, druga so sortna vina sauvignon, traminec, sivi pinot, beli pinot, renski rizling, rose in, seveda, naša modra frankinja. Zakaj naša, konjiška? Raziskovalci nemškega zveznega inštituta Juliusa Kuhna v Geiweilerhofu v Nemčiji so dokazali, da modra frankinja, ki je bila že v 19. stoletju doma v vseh deželah avstro-ogrske monarhije, izvira iz Slovenije. Ta naravni križanec naj bi nastal prav nekje v okolici Slovenskih Konjic.

V Otokarjevi kleti

Imeli smo veliko srečo, da smo lahko obiskali Otokarjevo vinsko klet v fascinantni Žički kartuziji, ki deluje, kot da bi se preselili v prizor Ecovega romana Ime rože.

image
V lesenih sodih zori modra frankinja.
Ko vstopimo v kartuzijo, trčimo ob ostanke veličastne gotske cerkve sv. Janeza Krstnika, desno je obrambno poslopje z lesenim gankom, levo pa podolgovata stavba z vhodom v obokano klet z debelimi stebri, kjer v tišini in temi zorijo konjiške penine.
Najprej smo poskusili belo, svežo, pridelano iz sorte beli pinot, z ravno prav izraženo sadno aromo. Nato je inž. Žižek odprl rose penino, pridelano iz grozdja modre frankinje, ki je mladostna in lahkotno pitna.

Nazadnje smo iz pecljatih kozarcev povonjali prestižno konjiško penino, ki so jo poimenovali vintage. Posrečeno ime za penino, saj naznanja, da je nekaj posebnega in prestižnega. V primarnem prevodu pomeni letnik, se pravi letniška penina. A drugoten pomen je tudi žlahten in vrhunski. »Pridelamo jo po klasični, tradicionalni metodi z najmanj triletnim zorenjem na kvasovkah, pri čemer je osnovno vino beli pinot na Škalcah,« je za konec povedal Žižek. 
image
Pogled na vinogradniški dvorec iz 15. stoletja
Deli s prijatelji